Skrivnost rojstva duše

Ko razmišljamo o svojem izvoru, se hitro znajdemo pred vprašanjem, ki nas spremlja že od nekdaj: od kod pravzaprav prihajamo? Duhovno izročilo, ki govori o rojstvu duše, ponuja ganljivo in skoraj skrivnostno teorijo. Ne govori o spočetju, kot ga poznamo v fizičnem svetu. Govori o svetlobi. Po tem pogledu naj bi vse, kar obstaja, izhajalo iz izvorne zavesti. Ko naj bi bil pripravljen nov val duš, iz tega vira vznikne izbruh svetlobne energije. Te iskre naj bi potovale v posebne 'vzgojne' prostore duhovnega sveta, kjer naj bi v nekakšnem zarodnem stanju čakale na svoje prebujenje.

Tam naj bi zanje skrbele duše, opisane kot inkubatorske matere. Mlade duše naj bi počivale v strukturah, podobnih satovju, dokler ne dozorijo za polno zavest. Čeprav naj bi ta proces potekal brez spolnega spočetja, ostane v njem nekaj globoko človeškega – potreba po nežnosti, sprejetosti in materinski energiji. Ko se duša prebudi, naj bi jo sprejela toplina. Mi pa se ob tem vprašamo: smo res le posamezniki ali drobci istega izvora?