
Galerija

Ko ponoči pogledamo v nebo, posejano z milijardami zvezd, se sprašujemo, ali smo res sami v vesolju. Znanost išče dokaze, teleskope usmerja v oddaljene galaksije, a duhovni učitelji že dolgo šepetajo – nikakor nismo sami. Po številnih duhovnih učenjih vesolje namreč ni le fizični prostor, temveč prepletena mreža energij in zavesti. Zemlja naj bi bila le ena od mnogo učilnic, kjer se duše učijo skozi izkušnjo telesa, časa in omejitev. Drugod naj bi obstajale višje razvite civilizacije, bitja svetlobe ali druge oblike zavesti, ki presegajo naše razumevanje materije.
Nekateri verjamejo, da so te entitete že dolgo v stiku z nami – subtilno, na ravni intuicije, sanj in navdiha. Ne pristajajo nujno z vesoljskimi ladjami, temveč komunicirajo skozi energijo. Spet drugi govorijo o zvezdnih semenih, dušah, ki naj bi izvirale iz drugih galaksij in se inkarnirale na Zemlji z nalogo dviga kolektivne zavesti. A zakaj se potem ne pokažejo odkrito? Odgovor je preprost: človeštvo še naj ne bi bilo pripravljeno na to. Strah, ego in pohlep naj bi zameglili našo sposobnost razumevanja širše resnice. Morda dokončnega odgovora še nimamo. A če vesolje utripa od življenja na neštetih ravneh, potem vprašanje ni več, ali smo sami – temveč ali smo pripravljeni odpreti oči.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
