Ta slovanska boginja skrbi za zaščito doma

Ko pokličemo Mokoš, ne kličemo le starodavne slovanske boginje, ampak svojo neustavljivo žensko moč. Mokoš kot boginja stoji ob ognjišču, zibki, pragu doma. Varuje naše otroke, blagoslavlja našo rodovno linijo in v tišini tke niti naše usode. Z njo se učimo, da nič v življenju ni naključno – vse je stkano z namenom. Mokoš čutimo v toplini doma, vonju kruha, dotiku zemlje. Je varuhinja reda, miru in ravnovesja. Ko se v domu nabere nemir ali se počutimo izgubljene, se obrnemo k njej. Prižgemo svečo, položimo roke na srce in jo pokličemo: »Mokoš, mati tkalka, zaščiti naš dom, poveži nas v ljubezni in razumevanju.«

V ritualih z njo čistimo prostore – z vodo, soljo, molitvijo. Prosimo jo, naj razplete stare zamere in pretrgane niti odnosov znova poveže v celoto. Opravičimo se ji, ko pozabimo na svetost doma, zanemarimo svojo notranjo žensko moč ali jo podcenjujemo, ko smo neučakani, bežimo pred tišino in pozabimo poslušati. Mokoš nas uči potrpežljivosti. Tako kot tkalka počasi in zbrano prepleta niti, tudi mi tkemo svoje življenje – z vsakim dejanjem, mislijo. Prosimo jo za zaščito otrok, naj jih ovije v nevidni plašč varnosti in vodi po poti, ki je v skladu z njihovo dušo. Ob njej čutimo rodovno podporo. Kot da za nami stojijo vse ženske naših korenin – babice, prababice, ki so nosile bolečino in ljubezen pred nami. Z Mokoš sprejmemo njihovo moč in se zahvalimo za življenje.