Tako premagamo strah pred prihodnostjo

Zdi se, kot da nas prihodnost prehiteva. Ena novica povozi drugo, načrti se lomijo hitreje, kot jih postavimo, negotovost prevlada. Strah pred tem, kar prihaja, ni znak šibkosti. Je signal. Sporoča, da smo izgubili občutek tal pod nogami - in ga moramo spet ustvariti. Strah ni sovražnik, ampak energija, ujeta v telesu. Najprej jo čutimo kot tesnobo, napetost, nato miselni vrtiljak, ki nas izčrpa. Premagamo ga z vračanjem v sedanjost. Prihodnosti ne moremo nadzorovati. Ko to sprejmemo, se energija začne premikati. Namesto 'Kaj bo?' se vprašamo: 'Kaj lahko naredim danes, da se bom počutil varneje?' In odgovor je: pospravimo prostor, uredimo eno stvar, pokličemo nekoga, pojdimo na sprehod. Mali koraki nam vračajo moč.

Drugi korak je zaščita energije. Negotovost raste, ko smo preveč odprti za tuje strahove, paniko, scenarije. Zato postavimo mejo. Manj zaslonov, manj primerjanja, več tišine. Vsak dan si vzamemo pet minut in si predstavljamo, da okrog sebe prižgemo svetlobo. Ne, ker se moramo najprej napolniti. Tretji korak je zaupanje v to, da imamo v sebi kompas. Ko nas je strah, si položimo roko na prsi in rečemo: »V redu je. Tukaj sem. Zmorem.« S tem usmerimo energijo iz glave v telo. Prihodnost se ne gradi iz panike, ampak iz jasnosti. Ko umirimo dih, se umiri tudi svet okoli nas. Ne takoj, a dovolj, da se spet slišimo in negotovost začne izgubljati moč.