
Galerija

Pogosto se sprašujemo, ali spregovoriti ali ostati tiho. Razlika med našo resnico in mnenjem je subtilna, a ključna za naš notranji mir. Naša resnica prihaja iz globljega notranjega prostora. Ne rodi se iz jeze, užaljenosti ali potrebe po dokazovanju. Ko govorimo resnico, govorimo mirno. Ne napadamo in ne prepričujemo. Izrazimo sebe. Po izrečenem čutimo olajšanje, zbranost in tiho gotovost, da smo ravnali v skladu s sabo.
Mnenje se pogosto rodi v mislih. Nastane hitro kot reakcija na situacijo ali besede drugega. V njem je veliko ega, primerjanja in potrebe, da imamo prav. Ko govorimo iz tega prostora, energija ni stabilna. Po takem pogovoru se počutimo izpraznjene, razdražene ali obžalujemo izrečeno. To so znaki, da ni šlo za resnico, temveč za impulz.
Molčati ne pomeni potlačiti sebe. Pomeni prepoznati trenutek, ko besede ne bi služile nikomur. Včasih tišina varuje našo energijo bolj kot razlaga. Učimo se, da ni treba odgovoriti na vsak izziv, provokacijo ali nerazumevanje. Molk, ki izhaja iz zavedanja, je moč, ne umik. Svojo resnico povemo, ko čutimo notranjo jasnost. Ko ni strahu pred zavrnitvijo in želje po potrditvi. Če čutimo nemir, napetost ali nujo, da moramo nekaj takoj povedati, je to znak, da še ni pravi trenutek.