To je glas, ki ga pogosto preslišimo: ni čarovnija, temveč občutljiv notranji zaznavni sistem

Kolikokrat smo že slišali tisti tihi notranji glas, ki nas opozori, da nekaj ni prav, ali nas nežno usmeri v pravo smer? Pogosto mu rečemo intuicija. Mnogo žensk pravi, da je prav ta občutek njihov najzanesljivejši kompas v življenju.

Intuicija ne govori glasno. Ne razlaga in ne prepričuje. Pojavi se kot nenaden občutek v trebuhu, kot misel, ki se prikrade brez logične razlage, ali kot nenavadna gotovost, da nekaj preprosto vemo. Včasih jo preslišimo, ker nas vsakdanje skrbi in hitenje odmaknejo od sebe.

Ezoterične tradicije že dolgo pravijo, da naj bi bile ženske še posebno povezane z intuicijo. Razlog naj bi bil v naravni občutljivosti za energijo ljudi in okolja. Ko se umirimo in prisluhnemo sebi, lahko začutimo drobne spremembe razpoloženja, napetosti ali veselja okoli nas. Toda intuicija ni čarovnija, temveč občutljiv notranji zaznavni sistem. Bolj ko si dovolimo tišino, sprehod v naravi ali trenutek brez hrupa, laže jo slišimo. Takrat začnemo opažati, da nas pogosto vodi prav.

Morda zato mnoge pravijo: ko enkrat zaupamo svoji intuiciji, se zdi, kot da življenje postane nekoliko bolj jasno. Kot da nas nekaj nežno vodi po poti, ki je za nas prava.