Vibracije hrane: ne določa jih le to, kaj jemo, ampak tudi, kako

Vse, kar vnesemo v svoje telo, ni le skupek okusov in hranil, ampak sporočilo. Hrana ima svoj energijski podpis - nežno frekvenco, ki se dotakne naše avre in razpoloženja. Ko jemo, se v resnici uglašujemo z njo. Zato ni nepomembno, ali je pred nami sočen sadež ali izdelek, ki je dolgo potoval do nas, poln konzervansov in energije hitenja. Na splošno najvišje vibracije zaznamo pri zeleni listnati zelenjavi, svežem sadju, kalčkih in vsem, kar še diha z naravo. Surova hrana, hrana z vrta, zelišča in živila, ki so rasla na svetlobi, nosijo jasnejši, lažji ton. Po drugi strani se vibracija pogosto zniža pri pretirano predelani hrani, sladkorju in alkoholu – tam je okus lahko močan, a energija je težja, bolj zamegljena. Tudi živalska hrana nosi energijo in v energijskem smislu z njo sprejmemo odtis življenjske poti živali. Zato začutimo razliko med nežnejšimi viri (ribe, perutnina) in gostejšimi (govedina, svinjina). Pomembno je tudi, kje je žival živela in kako je bila obravnavana – vse to se vtisne v frekvenco.

Najmočnejše orodje za prepoznavo frekvence hrane imamo v sebi: intuicijo. Hrano primemo v roke, zapremo oči in se vprašamo: Ali me to energijsko razširi ali stisne? Če začutimo toplino, širino, mir – je znak jasen. Če pride nemir, teža ali odpor, se ustavimo. Vibracije ne določa le to, kaj jemo, ampak tudi, kako. Če kuhamo v jezi, hrana to posrka; če kuhamo v tišini, z glasbo, jo povzdignemo. Vodo lahko pred kuhanjem za trenutek programiramo z namero, skledo pa očistimo z dimom žajblja ali samo z nekaj globokimi vdihi. Miza je oltar: ko jemo počasi, brez zaslonov, se naše polje umiri in hrana postane lažja.

Ko izberemo nekaj z nižjo vibracijo, lahko to uravnotežimo z višjo: dodamo solato, kalčke, nekaj svežega sadja, avokado, kakav, spirulino, goji jagode ali malo jabolčnega kisa. In še ritual: pred prvim grižljajem se zahvalimo.