Visoka vibracija ni popolno življenje, ampak sposobnost soočenja z resničnostjo

Guruji veliko govorijo o 'visoki vibraciji'. O ljudeh, ki v prostor prinesejo mir. O tistih, ob katerih se otroci sprostijo, živali umirijo, mi začutimo, da je nekaj drugače. A visoka vibracija ni samo lep nasmeh in pozitivne misli.

Eden najmočnejših znakov je povezanost z intuicijo. Tistim notranjim občutkom, ki nas opozori, da nekaj ni v redu, še preden znamo to razložiti. Včasih ob človeku takoj začutimo nelagodje. Drugič na koncertu začutimo val dobrega razpoloženja, ki nosi množico. To je naš notranji kompas. Če želimo dvigniti vibracijo, se ga moramo naučiti poslušati.

Visoka vibracija se kaže tudi v odgovornosti. Ne kažemo vedno s prstom na druge. Znamo se ustaviti in vprašati: kaj se dogaja v nas? Zakaj nas nekaj tako boli? Kaj lahko naredimo drugače? Nismo popolni, smo pa pripravljeni pogledati vase. V prostor prinesemo toplino. Ljudje se ob nas laže odprejo. Čustev ne tlačimo, a jim tudi ne dovolimo, da nas povsem odnesejo. Znamo čutiti veselje in bolečino. Svetlobo in temo.

A tukaj se skriva past. Visoka vibracija ne pomeni, da moramo biti ves čas pozitivni. Če na silo bežimo pred žalostjo, jezo, izgubo ali strahom, si ne dvigujemo energije. Samo potiskamo bolečino pod preprogo. Temu mnogi pravijo duhovni obvoz ali strupena pozitivnost. Življenje nas prej ali slej prizemlji. Pride izguba službe, bolezen, razhod, travma ali drug hud udarec. Takrat površinski nasmeh razpade. Vse, česar nismo hoteli čutiti, pride na dan.

Zato visoka vibracija ni pobeg iz resničnosti. Je sposobnost, da resničnost pogledamo drugače. Da tudi v težkih okoliščinah iščemo pot naprej, ne da bi zanikali bolečino. Visoka ali nizka vibracija ne pomeni, da je nekdo dober ali slab človek. Najvišje ne vibrirajo nujno tisti, ki imajo na zunaj popolno življenje. Pogosto so to ljudje, ki so iskreni, pronicljivi in samoreflektivni tudi takrat, ko jim življenje ne prizanaša.