Vizija prihodnosti: delovni čas se bo krajšal, a prihodki se ne bodo nižali

Celestinska prerokba Jamesa Redfielda ni knjiga, ki bi jo samo prebrali. Je knjiga, ki nas strese. In njeno deveto spoznanje udari naravnost v srčiko: kultura se bo spremenila šele takrat, ko bomo mi spremenili odnos do energije, dela in dajanja. Ko ne bomo več živeli iz strahu, temveč iz notranjega vodstva. Deveto spoznanje opisuje obdobje, ko dosežemo kritično maso zavesti.  Takrat se začne globalno širiti nekaj, česar ne moremo več ustaviti: intenzivno notranje raziskovanje. Narava postane svetišče. Drevesa, reke, gore – niso več vir za izkoriščanje, ampak moč, ki zahteva spoštovanje. Opustili bomo gospodarske dejavnosti, ki naravo ogrožajo, in tisti, ki bodo spremembo najbolj čutili, bodo našli rešitve. Ne iz panike, ampak iz intuicije.

In potem bo sledil še kulturni potres: množično menjavanje zaposlitev. Ko prisluhnemo notranjim prebliskom, namreč pogosto ugotovimo, da smo na napačnem mestu. Deveto spoznanje pravi, da bomo poklicno pot preusmerili večkrat v življenju, ker bomo šli tja, kjer rastemo. Ne bomo več stiskali zob, da preživimo. Sledili bomo klicu, ki nas naredi žive. Zraven pride avtomatizacija. Po devetem spoznanju jo bodo razvijali tisti, ki bodo intuitivno videli, da tehnologija lahko osvobodi človeka. Ne da bi postali leni, ampak da bi imeli več časa za to, kar je res pomembno: razvoj, ustvarjanje, odnosi, poslanstvo. Delovni čas se bo krajšal. Na eno delovno mesto se bosta morda razporedili dve ali tri. Prihodki pa – paradoksalno – ne bodo nujno padli, ker bo družba začela vrednotiti tudi spoznanja, ki jih delimo.

Opustili bomo gospodarske dejavnosti, ki naravo ogrožajo, in tisti, ki bodo spremembo najbolj čutili, bodo našli rešitve. FOTO: Khanchit Khirisutchalual/Getty Images

Jasen zadnji klic

Tu deveto spoznanje odpre še eno drzno idejo: dajanje kot univerzalni zakon podpore. Ne gre za religiozno desetino, ampak globlje razumevanje: kar damo, se nam povrne. Ko dajemo energijo, se lahko izpraznimo, če smo odrezani od izvora. Če smo povezani z energijo vesolja, se ponovno napolnimo. Podobno je z denarjem: ko ga začnemo dajati zavestno, naj bi dobili nazaj več, kot smo mislili, da je mogoče. Denarna izmenjava bo sčasoma izginila, ker je ne bomo potrebovali. Jemali bomo le, kar potrebujemo. Ne bomo gradili imperijev nadzora. Ko bo energija v nas tekla hitreje, bo vesolje – pravi spoznanje – odgovarjalo skrivnostneje: pošiljalo nam bo ljudi z odgovori ob pravem času.

Deveto spoznanje se dotakne tudi vibracije: ko se energijska raven dvigne, postanemo lažji. In ko skupine ljudi zavibrirajo dovolj visoko, naj bi postale nevidne za tiste, ki ostanejo nižje. To je meja med tem življenjem in svetom, od koder prihajamo. Množično se to zgodi, šele ko premagamo strah – ker strah vibracijo zruši. Zato je zadnji klic jasen. Moramo se povezovati. Govoriti o spoznanjih. Pričakovati spremembe. Če obstanemo v starem prepričanju, da je bistvo življenja nadvladati druge in izkoriščati planet, ne bomo preživeli. Smo pripravljeni živeti tako, da ne iščemo več nadzora – ampak resnico?