Zakaj obstaja trpljenje

Rudolf Steiner, eden najvplivnejših zahodnih ezoterikov 20. stoletja, je imel posebne poglede na karmo in inkarnacijo. Poudarjal je, da delovanje karme ni preprosto nagrada ali kazen, temveč del evolucije duše skozi življenjske izkušnje in medsebojne povezave ljudi ter sveta. Njegovo delo predstavlja karmično idejo kot del širšega razumevanja duhovnega razvoja, ne kot kozmično kaznovanje. Težke stvari vidi povezane z razvojem in posledicami dejanj skozi več življenj.

V več vzhodnjaških izročilih, kot sta hinduizem in budizem, je zakon karme po drugi strani razložen kot splošni zakon vzroka in posledice, ki vodi k ponovnim rojstvom v ciklusu, pri čemer je cilj osvoboditev duše iz tega ciklusa. Karma torej ni usoda, ki te doleti, ampak odgovornost in priložnost – vsak človek nosi posledice svojih dejanj in ima možnost rasti ali se iz njih učiti. Dalajlama pa o karmičnem zakonu pravi: karma deluje kot naravni zakon – enako kot gravitacija – in je neposredno povezana s tem, kako delujemo in mislimo. Slabe stvari so naravni izid našega obstoja, ki ga lahko prek sočutja, zavedanja in etičnega življenja prečiščujemo.