Zavedati se moramo, da smo kreatorji

Vse se začne z molitvijo ali meditacijo, s tem, da kreiramo stvari v zunanjem svetu od znotraj navzven kot magnet, pravijo guruji. Ko se začnemo zavedati duhovne razsežnosti življenja, namreč vemo, da smo v tem telesu začasno, da od nekod pridemo in nekam gremo, da za nas ni konca.

Če imamo težave, je najslabša mogoča odločitev ignoranca. Če ignoriramo stvari, ne prenesemo v svojo zavest moči zavedanja, da obstaja rešitev, tako nismo ničesar prispevali k dobremu polu izkušnje. Namen duhovnosti je, da prinašamo svetlobo in osvetlimo temo ter se kaj naučimo iz svojih lekcij, poudarjajo. Bog, stvarnik, vesolje namreč ne bo ničesar spreminjalo, če človek sam ne bo naredil koraka. Zavedati se moramo, da smo sokreatorji življenja, in poleg človeške prepoznati tudi božansko naravo, ki jo poseduje vsak človek.

Večje cilje si postavimo iz srca, ne iz samodokazovanja ali maščevalnosti, sicer se lahko hitro ujamemo v svojo karmo. Moramo biti dovolj samokritični, da vemo, kaj lahko izboljšamo, vedeti, da ne gre za dokazovanje in tekmovanje, ampak za naše srčne želje, ki jih želimo doživeti na Zemlji.