Belo jezero: kjer zimska pravljica postane resničnost

Če bi ta hip izbirali motiv za pravo zimsko idilo, bi se Belo jezero (Weissensee) na avstrijskem Koroškem nedvomno uvrstilo na vrh najlepših. V svoji zimski različici to 12 kilometrov dolgo jezero postane eno največjih naravnih drsališč v Evropi, ki v osrčje Ziljskih Alp privablja ljubitelje narave, športnike in celo gurmane z vseh koncev sveta. Specifična podolgovata oblika mu daje videz norveškega fjorda, saj ga tesno objemajo strme gore in neokrnjeni gosti gozdovi. Posebnost Belega jezera se ne skriva le v njegovi velikosti, temveč predvsem v izjemni kakovosti vode, ki dosega standarde pitne vode. Vidljivost pod gladino v sončnih dneh sega vse do globine šestih metrov, kar je v svetu alpskih jezer prava redkost. Da bi ohranili to neprecenljivo naravno bogastvo, so domačini že pred desetletji sprejeli stroga ekološka pravila.

Jezero ima svojevrsten značaj, ki ga narekuje temperatura. Če se poleti segreje do prijetnih 25 stopinj Celzija, se pozimi slika povsem obrne. Ko se temperatura vode približa ničli, so razmere idealne za nastanek ledene ploskve. Najprej začne zamrzovati zahodni, plitvejši del, nato pa se led postopoma širi proti vzhodu. Čeprav globalno segrevanje spreminja zime, je bilo v zadnjih desetletjih drsanje na jezeru mogoče prav vsako leto. Največja grožnja ledu ni odjuga, temveč prevelika količina snega, ki s svojo težo lahko poškoduje strukturo ledene ploskve, a takšni pojavi so na srečo zelo redki.

Nizozemska tradicija

Ko jezero zamrzne, se na njem razživi utrip, ki ne pozna generacijskih razlik. Na ledu se srečujejo vsi – od otrok in družin z vozički do zaljubljenih parov. Poleg drsanja so priljubljeni drsalni izleti, hokejske tekme in tradicionalno ledno kegljanje (Eisstockschießen). Ker je povpraševanja po opremi ogromno, to si je namreč mogoče tam tudi izposoditi, je za obiskovalce priporočljiva predhodna spletna rezervacija drsalk. Največjo preobrazbo kraj doživi v teh dneh, ko ga okupirajo Nizozemci. Od leta 1989 Belo jezero gosti legendarni dogodek Alternatieve Elfstedentocht oziroma Alternativno turnejo enajstih mest. Na Nizozemskem imajo kultno dirko po zamrznjenih kanalih Frizije, vendar ti zaradi milih zim skoraj nikoli več ne zamrznejo dovolj. Zadnjo pravo dirko so v domovini izvedli leta 1997, zato so varno zavetje in debel naraven led poiskali v Avstriji.

Mokrine veljajo za eno najbolj razgibanih in sončnih smučišč pri naših severnih sosedih. FOTO: Mitja Felc

Belo jezero se je izkazalo za idealno zaradi specifične mikroklime, ki omogoča nastanek do pol metra debele ledene plošče. To omogoča varno gibanje tisočem ljudi hkrati in pripravo do 25 kilometrov dolge krožne steze. Na njej poteka kraljevski 200-kilometrski maraton, najhitrejši je razdaljo premagal v neverjetnih petih urah in 11 minutah. Domačini so ta tuji športni duh sprejeli za svojega; razvili so celo ekipo lednih mojstrov, ki s posebno strojno opremo skrbijo za zrcalno gladkost ledu.

Smučarski odklop

Regija pa ne ponuja le drsanja. Na obrobju jezera je manjše družinsko smučišče, za tiste, ki iščejo večje izzive, pa so le pol ure stran Mokrine (Nassfeld). To je največje smučišče na avstrijskem Koroškem s 110 kilometri prog vseh težavnosti. Zahvaljujoč vrhunskim sistemom zasneževanja je smuka tam zagotovljena od začetka decembra pa vse do sredine aprila.

Mokrine veljajo za eno najbolj razgibanih in sončnih smučišč v Alpah. Poseben čar daje smučišču lokacija ob meji, kjer lahko na jugozahodnem delu nevede zavijete v Italijo. Tam se ne spajata le ozemlji, temveč tudi vrhunska kulinarika. Na jedilnikih koč se tako poleg avstrijskih štrukljev in italijanskih testenin pogosto znajdejo tudi jedi z juga, kot so čevapčiči in pleskavice, kar zaokroža edinstven kulturni mozaik te regije.

Nizozemci so jezero izbrali tudi zaradi dovolj velike površine, ki dopušča pripravo krožne steze, dolge do 25 kilometrov. FOTO: Lisi Niesner/Reuters