IDEJA ZA IZLET

Cerkvica na razglednem grebenu: domenite se za ključ in si jo oglejte (FOTO)

Doseže 611 metrov višine v vrhu, ki se imenuje Lovrenška gora.

Lovrenška gora FOTO: JANEZ MIHOVEC

Do cerkve sv. Lovrenca se lahko odpravimo po več poteh. FOTO: JANEZ MIHOVEC

Na poti FOTO: JANEZ MIHOVEC

Ob poti FOTO: JANEZ MIHOVEC

Po srč(k)asti cesti FOTO: JANEZ MIHOVEC

Janez Mihovec

20. 2. 2026 | 10:12

3:00

A+A-

Vsa Poljanska dolina je posejana s podeželskimi cerkvicami. Največ jih je na vrhovih gričev in hribov na robovih doline. Z njih se odpira razgled na eno najlepših dolin. Do cerkve sv. Lovrenca se lahko odpravimo po več poteh. Tokrat se iz predmestja Škofje Loke Podpulfrca odpeljemo proti Zmincu. Tik pred vasjo strmo v hrib zavije cesta proti Gabrovemu. Od tu naprej je na nas, da si izberemo dolžino poti. Vmes je nekaj parkirišč, saj je pot tudi izhodišče za vzpon na bližnji Lubnik. Po cesti se sprehodimo do vasi Gabrovo, tik pred njo cesta zavije proti zaselku Breznica. Pod vasjo zavijemo ob božjem znamenju na levo. Makadamska cesta nas pripelje do mežnarije. Ob pogledu nanju opazimo, da ima cesta podobo srca. Od tu je do cerkvice le še nekaj minut.

Makadamska cesta nas pripelje do mežnarije, ob pogledu nanju opazimo, da ima cesta podobo srca.

Cerkvica stoji na razglednem grebenu na višini 581 metrov. Greben se nadaljuje še naprej in nekaj minut stran, proti vzhodu, doseže 611 metrov višine v neizrazitem vrhu, ki se imenuje Lovrenška gora. Za ključ se splača domeniti s škofjeloškim župnikom. Imajo ga pri bližnji kmetiji z imenom Mežnar, morda deset minut stran. Vendar so domačini zaradi slabih izkušenj upravičeno nezaupljivi. Cerkvica je bila zgrajena v gotskem slogu že v davnem 14. stoletju. Zgradbo so v kasnejših stoletjih precej spreminjali, in sicer v baročni slog. V 16. stoletju so zgradili zvonik in jo poslikali s freskami. Te so delo furlanskih mojstrov in nam že dobro znanega Jerneja iz Loke. Dobro ohranjene se razprostirajo ob straneh cerkvene ladje. Veliki oltar so napravili skupaj z vhodno baročno lopo v 17. stoletju, stranska oltarja pa Štefan Šubic v letu 1830. Cerkvena ladja je taka, kot je treba: v ozadju so cerkveni kor, nekaj starodavnih klopi in prijetno mrzel cerkveni tlak, na katerega gledajo baročni angeli.

V 16. stoletju so zgradili zvonik in jo poslikali s freskami.

Zaradi svoje nekoliko nenavadne lege na grebenu izpred cerkve ni posebnega razgleda. Zanj se je treba presesti morda sto metrov proti zahodu. Na severu vidimo mogočno kopo Lubnika. Pod nami je Poljanska dolina, na drugi strani doline pa še en dolg greben, ki se vleče od Škofje Loke proti Ožboltu. Ni lepšega. Uležeš se na nežno travo, pobožata te sonce in topel veter, ki popiha iz doline. Pravcati rajski svet.