

Izvira v dveh velikih kraških izvirih. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Po ravnini se vije najprej po gozdu v velikih vijugah.

Plovba po njej je prava radost.

Umetno jezero

Zadrževalnik





Ribniško dolino oklepata na eni strani planota Velika gora, na drugi pa hribovje, ki prehaja v Suho krajino. Dolina je klasični primer dolenjskega krasa. Hribovja na obeh straneh doline so sestavljena iz apnenca. Vsa padavinska voda na površini takoj ponikne in se nato na zemeljski površini spet pojavi v obliki slikovitih izvirov, imenovanih obrhi.
Tako je tudi z reko Ribnico. Izvira v dveh velikih kraških izvirih pod Veliko goro, nedaleč od naselja Zadolje. Že takoj je to reka z velikim pretokom in globino. Na začetku je to kar malo jezero, kjer sta nekdaj stala mlin in žaga, a je od njiju ostalo le nekaj betonskih jezov.


Po ravnini se vije najprej po gozdu v velikih vijugah. Potem se pri mostu, kjer vodi cesta proti Travni gori, izlije na širno močvirno ravnino. Reko si je nemogoče ogledati drugače kot iz plovila. Raft, kajak ali kanu so za kaj takega več kot primerni, ob mostu imajo ribiči urejen dostop do reke, plovba po njej je prava radost. Reka se vije po ravnini. Levo in desno je najprej kup močvirskega rastja v obliki šaša, rogoza in trsja, nato grmovje in šele nato pridejo na vrsto drevesa. V času nekoliko manjšega vodotoka del rastja raste kar v vodnem toku in se je treba s plovilom kar malo preriniti čez.
Reka Ribnica ima v normalnih razmerah le kak kubični meter pretoka na sekundo. Vse to pa ne velja ob večjem deževju, poplavah, saj takrat mirna in pohlevna reka popolnoma spremeni svojo podobo. Divje naraste in leta 1982, ko je bil izmerjen največji pretok, je ta znašal kar neverjetnih 292 kubičnih metrov vode na sekundo. Takšna količina mora nekam odteči in pred desetletji je Ribničanom povzročala neverjetne težave, saj je poplavila vso dolino.

Leta 1986 so pred Ribnico prek doline zgradili poplavno pregrado. Pluješ po reki, zaviješ in pred tabo se pokaže velik nasip, zadrževalnik vode. Odtok je reguliran z zapornico in ob poplavah zalije voda vso dolino reke za jezom. Tako nastane kar 5 kvadratnih kilometrov veliko jezero.
Levo in desno je kup močvirskega rastja v obliki šaša, rogoza in trsja, nato grmovje in šele potem drevesa.
Običajno njene vode poniknejo pri cerkvici svete Marjete na jugu doline, navadno vode tečejo proti Rinži na Kočevskem. V času velikega vodostaja del voda pod zemljo teče tudi proti vzhodu, proti reki Krki.

Obisk izvira Ribnice, potep po gozdovih njenega gornjega toka in nato plovba po njej nam to reko predstavijo čisto drugače. Gre za potovanje po pravi divjini, ki pa nato v Ribnici prav hitro preide v kulturno krajino.
Reka Ribnica ima v normalnih razmerah le kak kubični meter pretoka na sekundo.