

Pogrejemo se na soncu. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Razgled je prelep.

Dvoglavi Kamniški vrh

Širna planina

Na vrhu





Majski dnevi znajo biti mokri, in takrat se splača povzpeti na kak vrh v bližini, kamor ni predaleč, pa tudi ne zahteva preveč časa, da bi se vmes vreme znalo pokvariti. Kamniški vrh je za kaj takega prav idealen. Ima 1257 metrov višine in takoj za njim se Kamniško-Savinjske Alpe strmo dvignejo. Nanj vodi kopica markiranih in nemarkiranih poti, primernih za vsakogar. Tokrat smo se povzpeli po tisti iz zaselka Slevo, ki nas popelje naravnost na vrh.
Iz Kamnika se zapeljemo proti Stahovici. Tu zavijemo v stransko dolino potoka Bistričice. Na pogled deluje čisto pohleven, a se je ob deževjih že večkrat spremenil v pravo besnečo pošast in rušil vse pred seboj. V Stahovici je odcep za bližnje Županje njive, kjer najdemo Marijino kapelico. Ena izmed mnogih, pred štirimi desetletji je k njej romalo staro in mlado, saj naj bi se kip premikal.


K Marijini kapelici je pred štirimi desetletji romalo staro in mlado, saj naj bi se kip premikal.
V zatrepu Bistričice, za zadnjimi hišami, se v levo odcepi cesta proti zaselku Slevo. Sprehodimo se mimo nekaj hiš in nato do manjšega kamnoloma. Markirana pot nas popelje do širne planine Osredek. Na njej danes stojita dve obnovljeni zgradbi. Nad planino se pot strmo dvigne. Celotno pobočje Kamniškega vrha je bilo nekdaj golo in pašnik, danes pa se počasi zarašča. Pretirana paša je povzročila tudi precejšno erozijo, na kar nas opominja velik erozijski jarek med obema vrhovoma.
Kar dolgo grizemo kolena, nato pa se povzpnemo do sedla med vrhovoma. Zavijemo ostro na desno, do vrha je še dobrih deset minut. V zadnjih desetletjih se je vrh precej zarasel in ni kaj dosti razgleda. Ti so na razpolago ob vzponu. Na vrhu nas tako pričakata le klopca in vpisna knjiga. Je pa vidna velika razlika: severna pobočja so videti precej bolj strma in manj prijazna, porasla so s stoletnimi gozdovi, na južni strani so bili nekdaj pašniki in so pobočja porasla z mladjem.

Ima 1257 metrov višine.
Na izhodišče se lahko vrnemo po isti poti, lahko pa po drugi strani erozijskega jarka mimo lovske koče, ki nas pripelje spet nazaj do zaselka Slevo. Kamniški vrh je vzpon, ki nam ponudi lepe razglede predvsem proti jugu, kjer je pred nami širna Ljubljanska kotlina. Najlepši je vzpon ob sončnih pomladnih dneh. Na pobočjih postane toplo, popiha veter in vse skupaj postane lepo.
