Večino obiskovalcev hrvaške Like pot zanese do njene največje znamenitosti, Plitvičkih jezer, in morda še do rojstne hiše Nikole Tesle v kraju Smiljan pri Gospiću. Nas pa je te dni odpeljala v malo manj znane dele Like, v okolico kraja Perušić, ki ima komaj 3500 prebivalcev. Med turistično sezono se jim pridruži do 200 gostov.
Domačini obiskovalcem ponosno povedo, da v okoliških gozdovih raste ena najvišjih evropskih jelk – nadeli so ji mogočno ime Car in je stara nekaj sto let. Ponosni so tudi na stari grajski stolp, ki dominantno zaznamuje veduto kraja in ga bodo obnovljenega odprli to poletje. Perušić je sicer nadvse primerna izhodiščna točka za raziskovanje tistega dela Like, ki se razteza zunaj uhojenih turističnih poti, saj so v njegovi neposredni bližini Jamski park Grabovača, slikoviti kamniti most čez reko Liko, ki povezuje vasici Zgornji in Spodnji Kosinj, ter umetno jezero Kruščica, po katerem se lahko na ležerni poletni dan popeljemo s splavom.
Jama Samograd je prav čarobna. FOTO: Špela Ankele
Če gremo po vrsti, raziskovanje manj znanega predela Like začnemo v podzemlju. Jamski park Grabovača, ki je umeščen v neposredno bližino kraja Perušić, je edinstven v Evropi. Zajema več kot 40 jam, v katerih domuje kar 34 vrst netopirjev. Samo ena od jam je urejena tako, da si jo lahko ogledamo v spremstvu vodnika, to je jama Samograd. Dolga je skoraj 350 metrov, vanjo vodi okoli 500 stopnic, zajema pa štiri dvorane, v katerih se temperatura giblje med 7 in 10 stopinjami Celzija. Zato ni odveč opozoriti, da se je treba za skok v podzemlje primerno obuti, in četudi je zunaj vroče, dobro obleči.
Jamo Samograd so v 19. stoletju odprli za javnost
Takoj po prijetni temperaturni osvežitvi in čudovitem pogledu na osvetljene kapnike si lahko privoščimo krajši, kake pol ure dolg pohod do razgledne točke Ploče. Od tod se z višine 743 nadmorskih metrov odpira čudovit pogled na zavoje reke Like, druge največje ponikalnice v Evropi, vidijo pa se tudi Liško polje in obronki mogočnega Velebita.
Kosinjski most je dolg 70 metrov in je prekrasna kulisa za snemanje filmov, videovsebin in oglasov. FOTO: Špela Ankele
Jamo Samograd so v 19. stoletju odprli za javnost, v desetletjih, ki so sledila, pa so nedaleč proč zgradili 70 metrov dolg kamniti most. Kosinjski most je uvrščen med zaščitene evropske stavbne posebnosti in v register hrvaške kulturne dediščine. Graditi so ga začeli leta 1929, dokončan pa je bil sedem let kasneje. Kosinjski most je, sploh ob sončnih zahodih, tako slikovit, da je bil navdih mnogo slikarjem in fotografom, v zadnjem obdobju pa tudi kulisa za snemanje odmevnih televizijskih oglasov.
Reka Lika je pravi raj za ljubitelje vode, veslanja in uživanja v čudoviti naravi. FOTO: Lucijan Španić
In če se pomaknemo v polpreteklo zgodovino: ko so pred več kot pol stoletja gradili senjsko hidroelektrarno, so v teh krajih z 80 metrov visokim jezom zajezili reko Liko in nastalo je umetno jezero. Na njegovem dnu je še danes potopljena vas Kruščica in z njo vred cerkev svetega Ilije, ki je stala v središču vasi. Menda lahko z gladine ob dneh, ko je voda najbolj bistra, vodostaj pa nekoliko nižji, opazimo potopljeni zvonik.
Ko so gradili senjsko hidroelektrarno, so zajezili reko Liko in nastalo je umetno jezero.
Od voda do gora
Po jezeru Kruščica se lahko podamo s splavom, ki je zasidran v pristanišču Kaluđerovac. Vožnja po mirni zeleni oazi traja kako uro, med počasnim pomikanjem po gladini pa gostobesedni kapitan natrosi marsikatero zanimivost iz teh krajev, kjer so doma tudi različne specialitete – od sira škripavec, ki med zobmi značilno zaškrta, sladkih ocvrtkov, imenovanih uštipci, pa vse do slivovega žganja, pripravljenega iz avtohtone liške sorte sliv, imenovane bistrica.
Po jezeru Kruščica se lahko podamo s splavom. FOTO: Lucijan Španić
In če se iz kuhinje vrnemo v pomirjajočo naravo: v okolici kraja Perušić je ob reki Liki izletniška točka, zelo priljubljena med domačini in tudi turisti. Tu si lahko za krajše raziskovanje obrežja izposodimo kanu.
Za tiste, ki jim ni do vožnje po reki, pa so tu urejene planinske poti – ena od njih, imenovana Človek in kras, je dolga tri kilometre in pol. Popelje nas po območju Jamskega parka Grabovača, ki je speljana mimo štirih jam vse do že omenjene razgledne točke Ploče.
Razgled na kanjon FOTO: Lucijan Španić
Za tiste, ki jim je nekaj kilometrov dolg pohod premalo, je tam Steza petih vrhov. Dolga je 30 kilometrov in povezuje vrhove Grabovača (770 nadmorskih metrov), Sklopača (777 n. m.), Metlača (799 n. m.), Rosovac (860 n. m.) in Pećinski vrh (793 n. m.). To je krožna pot z izhodiščem v Jamskem parku Grabovača, med sprehodom po njej pa se pohodniku odpirajo lepi razgledi na jezero Kruščica in reko Liko, ki ji v teh krajih rečejo kraška lepotica.
40 jam
vključuje Jamski park Grabovača.
