Ideja za izlet: pogled skozi čudovito naravno okno (FOTO)

Južno od Kočevja pokrajina postane precej bolj redko naseljena. Nekdaj ni bilo tako, saj so tu živeli Kočevarji, pripadniki nemške manjšine, ki se je v teh krajih naselila v 13. stoletju in izginila v zmedi 2. svetovne vojne.

Zapeljemo se proti mejnemu prehodu Petrina mimo naselja Briga ter odcepa za Borovec. Pred naseljem Banja Loka zavijemo desno pri lovskem domu za gozdno cesto v smeri proti Stružnici. Po šestih kilometrih makadamske poti pridemo do samotne hiše sredi gozdov. Sto metrov naprej sta manjše parkirišče in informativna tabla.

Informativno tablo najdemo nedaleč od samotne hiše sredi gozda.

Res smo visoko!

Nekdaj je bilo tukaj pravo naselje, v katerem je živelo okoli 60 ljudi in so se ukvarjali z gozdno dejavnostjo. Danes ni več tako in nekdanjo krčevino si je gozd vzel nazaj.

Tu je začetek markirane poti na Kuželjske stene. Slabo uro se zlagoma dvigamo po gozdnih poteh in ves čas pazljivo spremljamo oznake, saj gozdarski kolovozi vodijo v vse smeri. Po dvesto višinskih metrih smo na vrhu 857 metrov visokih Kuželjskih sten. Pričakata nas vpisna knjižica in lep razgled na dolino Kolpe globoko spodaj in Gorskim kotarjem že na drugi strani meje.

Sam vrh pa sploh ni naš končni cilj. Markirani poti sledimo proti naselju Rake po grebenu desno navzdol. Po desetih minutah potikanja po razbitem kraškem grebenu pridemo do Kuželjskega okna. Gre za odprtino v kamnitem grebenu s premerom kakih 8 metrov. Okno je sredi divjine in skorajda neznano. Spustimo se lahko do njega, lahko pa celo zlezemo na kamniti obok. Z njega se odpre lep razgled na Kuželjske stene. Nekoliko presenečeni ugotovimo, da se prepadno spuščajo skorajda do reke Kolpe.

Z vrha vidimo dve državi.

Obisk Kuželjskega okna je obisk tako rekoč neznane, a izredno zanimive znamenitosti sredi neskončnih gozdov. Ob njegovem obisku se splača biti glasen; to je namreč potep po medvedji deželi in ni čisto izključeno, da za kakšnim ovinkom srečamo kosmato dušo na štirih nogah.