Ideja za izlet: razgledna cerkev nad Kanalom (FOTO)

Med Mostom na Soči in Novo Gorico stopi reka Soča v serijo sotesk, ki si sledijo druga za drugo, vse dokler se reka pod Solkanom ne izlije na ravnino. Potencial reke so energetiki že davno prepoznali in druga za drugo si sledijo na reki hidroelektrarne. Tista pri Avčah je sploh nekaj posebnega, saj vodo čez noč iz reke črpa visoko nad reko v umetno jezero, v času največjih potreb ob delovnih dnevih pa proizvaja elektriko. Eno največjih naselij v tem delu Soške doline je Kanal z dobrimi 1000 prebivalci. Danes občinsko središče ima dolgo srednjeveško zgodovino in je bilo nekdaj obdano z obzidjem in obrambnimi stolpi. Od srednjeveških utrdb so se ohranili le posamezni fragmenti. Glavna znamenitost naselja sta župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in bližnji most nad reko Sočo. Na tem mestu je prehod reke najugodnejši in most je bil temelj obstoja srednjeveškega trga. Vsako leto avgusta prav tam organizirajo skoke z mostu v reko 17 metrov nižje.

Starodavni trg z mostom

Kanal in župnijska cerkev

Kanal je izhodišče za vzpon na vrhove nad dolino, ki tvorijo severni rob Goriških brd. Markirana pot vodi proti Koradi, pa ta ni nujno naš cilj. Zanimiva vzpetina je dve uri hoda iz Kanala, na njej je postavljena mala cerkvica svetega Jakoba nad Ložicami. Markirani poti sledimo v klanec. Sledovi človeške prisotnosti so vsepovsod. Nekdaj je bilo bistveno težje preživeti in lokalni prebivalci so izkoristili vse možnosti, ki so bile na razpolago. Pobočja so bili travniki in pašniki. Do njih so vodili številni kolovozi, mnogi so bili tlakovani in ostanki so vidni vsepovsod. Le travnikov in pašnikov ni več, saj jih je že davno prerasel gozd. Kljub markacijam je orientacija na trenutke težavna, tudi lanske poplave na Kambreškem so markirano pot precej zdelale. Le tu in tam se sprehodimo čez dvorišče kake domačije.

Vzpon na Sveti Jakob nad Ložicami je pohod v samoto

Po dveh urah hoda in sedemsto višinskih metrih zapustimo markirano pot iz Kanala proti Koradi in zavijemo ostro na levo. Še en kolovoz nas po desetih minutah dodatnega vzpona popelje na razgleden vrh, ki nas privede do srednjeveške cerkvice svetega Jakoba. Ta je čisto majhna, za povrh pa ima le enostaven zvonik na preslico z dvema zvonovoma. Vrh je čistina, zato se z njega vidi daleč naokoli. Vidimo precejšni del zahodne Slovenije, z dolino Soče globoko spodaj, Julijskimi Alpami in vse do Trnovskega gozda na drugi strani. Gre za obmejno območje, pa je razgled tudi na Italijo, natančneje na območje Rezije, pa vse do Matajurja.

Sveti Jakob

Reka Soča teče globoko spodaj.

Vzpon na Sveti Jakob nad Ložicami je pohod v samoto, kjer je le malo možnosti, da koga srečamo. Povzpnemo se visoko nad dolino Soče, na vrhu nas pričakata starodavna cerkvica in razgled po hribovitem in gričevnatem svetu, kjer slovanski svet preide v romanskega in prečka državne meje.

Zvonik na preslico