Ideja za izlet: tu cveti na milijarde žafranov (FOTO)

Te dni so v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani gostili kolege iz dunajskega botaničnega vrta in iz Škotske. »Niso se mogli načuditi poljanam žafranov, ki so vsepovsod po Cerkljanskem, Idrijskem, v okolici Škofje Loke in na hribih nad Vipavsko dolino. Na milijone in milijarde jih je,« pravi dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Večinoma gre za spomladanski žafran, nad Vipavsko pa tudi bele nunke.

»Če naredimo samo hiter izračun na kvadratni meter, jih je tam, kjer so res gosti, tudi do 360, kar v povprečju pomeni, da je lahko na hektar kar 3,600.000 rastlin,« pravi dr. Blanka Ravnjak iz botaničnega vrta. V toplih marčevskih dneh se vsak dan razcvetajo novi.

Tujci se čudijo lepotam naše narave, pravita Blanka Ravnjak in Jože Bavcon. FOTO: Simona Fajfar

Nobene potrebe pa ni, da stopimo med rastline

Še pred 25 leti so bile mnoge površine zelo intenzivno gnojene. Tam so bili samo temno zeleni travniki z morda komaj 15 različnimi vrstami. Z opuščanjem intenzivnega gnojenja, z začetkom paše ovac, pa se je to v 20 letih povsem spremenilo. »Spremenile so se v vijolične modre poljane nepregledanega števila cvetov,« poudarja Ravnjakova in doda, da se to lahko zgodi samo v primeru, da imamo v bližini še nekaj ostankov pisanega travniškega cvetja, tudi spomladanskega.

Ne uničujmo te krasote s sledmi svojih nog. FOTO: Botanični vrt

Žafrani imajo raje pašo ovac, ker so ovce lažje in manj steptajo zemljo. Zvončki, ki so še vedno v cvetu, na teh nekoliko višjih legah, na okrog 700 do 800 metrov nadmorske višine, paše ne marajo, zato so bolj na obrobju, žafrani pa imajo radi malo težja in vlažna tla. Tam, kjer se po Cerkljansko-Idrijskem pase drobnica, je te dni podoba najlepša. Nobene potrebe pa ni, da stopimo med rastline in pustimo odtise, ki so nepopravljivi. »Kaj nam pove narava? Ni treba delati selfiejev, treba je uživati v lepoti in v tem množičnem cvetenju,« pravi Jože Bavcon.