Ideja za izlet: Turjaška železarna (FOTO)

Pod zeleno odejo valovite pokrajine ob reki Krki se skriva apnenčast svet in vse vode z izjemo Krke, ki si je izdolbla ozko in globoko strugo, takoj izginejo v podzemlje. Pokrajina tako ni brez razloga dobila ime Suha krajina. Krka je dolga 94 kilometrov in v svojem toku kaže dve različni podobi. V gornjem toku se skriva v soteski, pod dvorcem Soteska pa se svet odpre in reka se vije po širni ravnini vse do svojega izliva v Savo pri Čatežu.

V svojem zgornjem toku ima reka precejšen padec, ki ga premaga tudi prek lehnjakovih slapov. Višinska razlika pomeni tudi precejšen energetski potencial, zato je ob reki nekdaj stala kopica mlinov. Pa tudi čisto pravi železarski obrat iz časov, ko se je kapitalizem šele porajal. To je Auerspergerjeva železarna v vasi Dvor.

Dvor je vas v Občini Žužemberk, ki je svoje ime najverjetneje dobila po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofje Turjaški. Vas se razteza na terasah levega brega Krke. Prva cerkev v kraju je bila v listinah omenjena leta 1168. To naj bi bila gotska cerkev svetega Jurija, po njej pa se je vas sprva imenovala Šentjur ob Krki oziroma Jurjevo. Vas sama je v listinah prvič omenjena leta 1383, prvi lastniki posestev v njej pa so bili grofje Bogenšperki, ki so kasneje posestva prodali Turjačanom. Ti so leta 1764 skušali na Dvoru ustanoviti svoje fužine, kar pa jim je preprečil lastnik fužin v bližnjem Zagradcu, Ivan Jurij Toman.

V dolini reke Krke je bila obdelava železa razvita že v predrimskem obdobju. Železarna na Dvoru je bila tedaj eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem. Od ustanovitve leta 1763 so bili lastniki Auerspergi, ki so tega leta od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine. Odločilno vlogo pri razvoju železolivarne je imel Ignac Pantz, ki je leta 1822 postal direktor. Poleg naprav za industrijo in gradbeništvo so izdelovali tudi svečnike, okrasne krožnike, grbe, nagrobne križe, vodnjake in tudi mostove. Leta 1891 je železolivarna zaradi prehude konkurence in predrage proizvodnje prenehala obratovati.

Za gospodarstvo Suhe krajine je bilo zaprtje prava katastrofa in je povzročila izseljevanje prebivalstva. Celo stoletje je nekdanja železarna nudila klavrno podobo, ob reki Krki je stala kopica razpadajočih plavžev in delavnic. V začetku 21. stoletja pa so nekaj zgradb obnovili, postavili muzej in zgradili informacijski center.