

Mangart v ozadju FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Trdnjava zapira cesto prek prelaza.

Spomenik je postavljen v spomin padlim vojakom, ki so se borili kot levi.

Ohranila se je v obliki mogočnih ruševin.

Spomenik, na njem napis v nemščini





Le dober kilometer pod mejnim prehodom Predel nas presenetijo slikovite ruševine. Segajo na obe strani ceste in jo s tem zapirajo. Gre za staro avstrijsko utrdbo, ki je nekdaj ščitila prehod s Primorske na Kranjsko in Koroško. Ob cesti nas preseneti spomenik v obliki trikotnika, pred njim pa v bron odlita podoba umirajočega leva, počivajočega na butari palic. Zanimivo, trdnjava ne leži na vrhu prelaza, temveč kakšen kilometer stran in nižje na sredini pobočja.
Zgodba o trdnjavi sega v leto 1808. Bil je čas napoleonskih vojn in Avstrija običajna tarča slavnega vojskovodje. Tega leta je stotnik Hermann na tem mestu zgradil kladnjačo, torej utrdbo iz kamenja in debel. Kot današnje ruševine je tudi ta segala na obe strani ceste. V prihodnjem letu se je stotnik Hermann vrnil v trdnjavo, da jo izpopolni in dodatno zavaruje. Tako so vanjo namestili 10 topov. A za kaj več ni bilo časa. Od trdnjave Kluže po dolini Koritnice je iz Italije napredovala Napoleonova vojska. Francozi so trdnjavo obkolili in jo obstreljevali s topovi. Posadka dvestotih mož se je umaknila v trdnjavo. Sestavljali so jo po večini hrvaški, slunjski graničarji. Na pozive za predajo se niso odzivali. V neenakem boju Francozi vdrejo v trdnjavo in hrabre branilce pobijejo. To se je zgodilo 18. maja 1809. Predalo se je le nekaj ranjencev, petim pa je uspelo zbežati, ranjeni so obležali pod trupli in jih Francozi niso odkrili. Ubežniki so pozneje opisali zadnji boj tovarišev pod poveljstvom stotnikov Vitkovića, Jankovića in Hermanna.


Trupla braniteljev so zagrebli v skupno grobnico pod cesto, nad katero so Avstrijci sezidali spomenik v obliki sarkofaga z nemškim napisom. Po koncu napoleonskih vojn je bila nevarnost prodora iz Italije, iz Padske nižine še vedno prisotna, tako da so Avstrijci 1848. sezidali novo zidano utrdbo v Klužah in še eno nekoliko višje imenovano Werk Hermann.
Že pred začetkom 1. svetovne vojne sta bili obe zastareli, saj nista bili predvideni, da bi vzdržali udarce težkega topništva in industrijskega vojskovanja. Trdnjava na Predelu pa se je ohranila v obliki mogočnih ruševin. V spomin branilcem, ki so se borili kot levi, so zgradili spomenik; pod trikotno ploščo iz belega granita leži podoba bronastega ranjenega leva, ki počiva na butari palic, nad njim je napis v nemščini z opisom in datumom tragičnih dogodkov.


Trupla braniteljev so zagrebli v skupno grobnico pod cesto.
Poglejmo še okoli sebe. Nad trdnjavo se dviga mogočni Mangart, globoko pod njim pa je slikovita dolina Loške Koritnice ter tisoč metrov visoka Loška stena. Vse v idiličnem okolju na robu slovenskega narodnega ozemlja, le nekaj sto metrov od Italije.
Nad trdnjavo se dviga mogočni Mangart.