Ideja za izlet: Za razgled se je treba potruditi (FOTO)

Letošnje divje vroče poletje je tudi vzpone v gore naredilo neprijetne. Čisto za obupati ni bilo, je pa bilo treba izbrati poti, ki vodijo po gozdu in senci in si izlet narediti nekoliko lažji. Eden takšnih vzponov je dolga pot na Kalški greben, točno nasproti najlepših gora Kamniško-Savinjskih Alp. Nanj vodi več poti, tista najbolj senčnata, pa najmanj obiskana je iz doline reke Kokre. Nad Preddvorom se na poti iz Kranja zapeljemo skozi eno najdaljših slovenskih vasi. Zapeljemo se mimo cerkve in asfaltirana cesta nas popelje v serpentinah visoko v pobočje vse do samotne kmetije Roblek. Od tu naprej je treba iti peš.

Prečkamo pašnike kmetije in se na drugi strani spustimo v gozd. Makadamska cesta preide v kolovoz, ta v markirano planinsko pot, ki nas popelje pod ostenja Krvavca. Vedno bolj strmo postaja, pod ostenjem je kar zahtevno in so nam v pomoč jeklenice. Dve uri grizemo kolena, potem pa se svet kar naenkrat uravna.

Na Kalški greben vodi več poti, najbolj senčnata in najmanj obiskana je iz doline reke Kokre

Še nekaj minut lagodne hoje, potem pa se pred nami prikaže planina Dolga njiva. Njeno ime je popolnoma ustrezno. Kot dolga črta se vleče po dolini med ostenji Kalškega grebena in vrhovi Krvavca. Na planini sta dve planšariji. Prva je zidana, druga lesena, obe sta že v precej utrujenem stanju. Na planini se pasejo konji, med borovjem nad okolico pa slišimo blejanje ovc, ki nas spremljajo še do vrha Kalškega grebena. Planina Dolga njiva je namreč šele polovica poti. Ob koncu planine se planinska pot strmo vzpne in nas popelje do razcepa, kjer se na desno odcepi pot proti Kompoteli in Vrhu Korena. Naša pot pa zavije na levo in se ves čas enakomerno dviga. Počasi se dvignemo nad gozdno mejo, razgledi so vedno lepši. Kalški greben sicer ni kaj posebej impozantna gora, ima pa to prednost, da so prav v njeni okolici najlepši vrhovi. Tako je marsikaj videti v okolici, treba pa je pogledati tudi pod noge. Tudi zaradi modrasov nekoliko nižje in gadov nekoliko višje. Pa ni prehudo. Po štirih urah vzpona po samotnih in prelepih krajih smo končno na vrhu. Tam nas pričaka vpisna skrinjica in kup kamenja in to je bolj ali manj vse. Na vrhu grebena je tisto, kar velja, razgled. Na Kamniško-Savinjske Alpe v neposredni bližini, Ljubljansko kotlino globoko spodaj in precejšen del Slovenije v smeri proti jugu. Prelep razgled, za katerega se je treba pošteno potruditi.