

Povzpnemo se do zaselka Mlaka, ob cesti najdemo precej velik kal. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Jarčje Brdo je idilično podeželje.

Dolina potoka Luše

Notranjost cerkve je prelepa.

Prijazna gospa nam je odprla cerkev.





Škofjeloško hribovje je po pobočjih posejano z majhnimi zaselki in samotnimi kmetijami. Jarčje Brdo je prav gotovo ena takšnih samotnih naselbin. V Škofji Loki zavijemo v Selško dolino in se po njej peljemo vse do stranske doline med vasema Praprotno in Bukovica. Prometni znaki nas usmerijo proti smučišču Stari vrh. Cesti ob potoku sledimo do vasi Spodnja Luša, nekaj kilometrov pred smučiščem. Na tem mestu začnemo naš vzpon. Cesta prečka potok in nas vodi do bližnjega zaselka. Vodi mimo nekaj hiš in se strmo vzpne v pobočje. Travnike zamenja gozd in cesta se dvigne za 250 višinskih metrov. Po uri hoda strmina nekoliko popusti in stopimo na travnike pod zaselkom.
Pogled na Jarčje Brdo je podoba idiličnega slovenskega podeželja. Kopica starodavnih kmetij, ki se stiskajo okoli podeželske cerkvice. Ta je posvečena svetemu Valentinu, mučencu iz tretjega stoletja. Svetnik je danes popularen predvsem v zahodnih državah, kjer je zavetnik zaljubljencev, kulturni vpliv pa se je v zadnjih desetletjih razširil tudi k nam. Prva cerkev je bila na tem mestu postavljena v 16. stoletju. Na njenih temeljih so jo v nadaljevanju večkrat prezidali, današnjo podobo je dobila pred dvema stoletjema.


Prva cerkev je bila na tem mestu postavljena v 16. stoletju.

Gotska cerkvica s čebulastim baročnim zvonikom je res vredna ogleda. Mogočna lesena vrata nam z ogromnim ključem odpre stara gospa iz najbližje hiše. Vrata zaškripljejo in iz polteme zasije podoba triladijske dvoranske cerkve. Prelepa cerkev v zaselku, ki šteje le nekaj hiš. V vojni pred osmimi desetletji je bila porušena, danes sije v obnovljeni podobi.
Škoda bi bilo vzpon zaključiti že na tem mestu. Velja se sprehoditi še naprej po pobočju. Po nekaj deset minutah se povzpnemo do zaselka Mlaka. Da bi bilo ime ustrezno dejanskemu stanju, ob cesti najdemo precej velik kal. Še nekaj minut naprej cesta zavije okoli pobočja in odpre se prelep razgled po Škofjeloškem hribovju. Na razgledni točki je postavljenih nekaj klopi, tudi drog s slovensko zastavo.
Kaj lepšega. Posediš na razgledni točki sredi hribovja. Lahko uživamo v razgledu vse naokoli, tja do Jelovice, Kamniško-Savinjskih Alp v daljavi, v pogledu na grebene in vrhove Škofjeloškega hribovja, ki jih krasijo starodavne cerkvice in kmetije. Preprosto prelepo. Le odpraviti se je treba v srce slovenskega podeželja.

Prva cerkev je bila na tem mestu postavljena v 16. stoletju.