

Planinsko kočo na Komni dosežemo po treh urah hoje.

Na poti

Planina Na Kraju

Planinska koča pod Bogatinom

Alpska plaža vabi. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Pogled na Bohinjsko jezero






Dolgo je bil to osamljen in pozabljen svet, kamor ni zahajal praktično nihče. Potem pa se je leta 1915 vse spremenilo. Italija in Avstro-Ogrska sta se zapletli v strahovit spopad, ki je potekal od Jadranskega morja pa do 600 kilometrov oddaljene švicarske meje. Del te vojne je potekal tudi po Julijskih Alpah, kjer se je oblikovala frontna črta v Krnskem pogorju. Vojna je strahovito draga reč; pravijo, da je za oskrbo enega vojaka v jarkih potrebno težaško delo petih vojakov v zaledju.

Avstrijska vojska je bojišče oskrbovala iz Bohinjske Bistrice. Do Ukanca so ob jezeru zgradili ozkotirno železnico, od tam naprej pa tovorno žičnico do Komne, Bogatinskega sedla in nato do Batognice in Krnskega jezera. Vojna zahteva racionalno uporabo sredstev, pa je zato v hribovje žičnica vozila orožje, municijo ter oskrbo. Nazaj je bil tovor precej bolj žalosten, saj je vozila mrtve in ranjene. Številni od teh so našli svoje zadnje počivališče v velikem grobišču ob spodnji postaji vzpenjače na Vogel. Žičnica ni zadovoljevala vseh potreb, in zato so od današnjega parkirišča ob slapu Savica do Komne in naprej zgradili še mulatjero, ki je z neskončno vrsto otovorjenih konjičev tovorila oskrbo v gore.

Do današnjih dni se je ohranila tovorna žičnica do Komne, mulatjera pa je postala planinska pot, po kateri se vzpenjajo planinci po neskončnih serpentinah. Tudi pozimi ni kaj drugače, v zgodnji pomladi se snežna meja počasi dviga in pravi sneg se začne, ko se s pobočja dvignemo na planotast svet. V trenutku, ko v daljavi zagledamo planinski dom na Komni, se količina snega bliskovite dvigne in pokrajino spremeni v snežno pravljico.

Po skoraj treh urah hoda smo na Komni, orjaška planinska koča ni prav posebno vizualno zanimiva. Precej lepše se je sprehoditi še do 15 minut oddaljene Koče pod Bogatinom na višini 1513 metrov, leži na sredini planine Na Kraju. Planina še po več kot stoletju kaže jasne sledi nekdanje vojne. Po vsej planini je več uravnav, na katerih so nekdaj stale barake vojaške bolnišnice. Lesene stavbe so s časom bolj kot ne propadle, ohranila pa se je glavna, zidana zgradba, v kateri je danes planinski dom. Le nekaj deset metrov proč je kamnita piramida, posvečena padlim vojakom.

Planinski dom je odprt tudi pozimi in nas vabi, da ga obiščemo. Razvaja nas z bogato kulinarično ponudbo in alpsko plažo, na kateri lahko uživamo v soncu in razgledih na divje vrhove južnega roba Julijskih Alp. Ni se bati, da bomo sami. Planinski dom je lahko končni cilj našega vzpona, lahko pa tudi izhodišče za zimske vzpone in turno smučanje.
