Izlet v Hrastovlje je izlet v umetnostno zgodovino (FOTO)

Ko zavijemo po dolini reke Rižane navzgor, se svet okoli nas hitro spremeni. Nikjer ni vsesplošnega vrveža, gromozanskega prometa in industrijskih zgradb. Pokrajina postane takšna kot pred stoletji. Na levi strani je visoko nad nami Kraški rob, po dolini se vije rečica Rižana, na desni so grički Istre.

Po 16 km poti prispemo do cilja: Hrastovlje je vasica sredi doline. Obstajata dve teoriji o izvoru imena. Prva pravi, da so iz okoliških hrastov nekdaj v vasi kuhali oglje, tako je poimenovanje po hrastih. Druga je bolj posvečena in pravi, da se je prek vasice hodilo na romanje v Jeruzalem, in sicer po poti Via del Cristo, torej Cristovia in kasneje Hrastovlje. Kakor koli že, najbolj obljudena je bila vasica sredi 19. stoletja, ko je v njej živelo kakih 250 ljudi. Po drugi svetovni vojni ji je grozilo izumrtje, saj so se prebivalci masovno odseljevali v mesta. Danes se spet vračajo.

V vasici je marsikaj videti. Kamnite hiše so pokrite s korci, do hiš vodijo kamniti portali in vse je še tako kot pred stoletji. Glavno znamenitost pa najdemo na vzhodnem koncu vasi, sredi vinogradov in oljčnih nasadov.

Starodavno cerkvico svete Trojice so v romanskem slogu zgradili že v davnem 12. stoletju. V 16. stoletju je dobila mogočno obzidje, saj je služila vaščanom kot protiturški tabor. Pravzaprav ni služilo le za obrambo pred Turki, ampak tudi za zavetje v času splošnih spopadov, saj sta si bili Beneška republika in avstrijsko cesarstvo nenehno v laseh.

Cerkev svete Trojice

Prezbiterij

Obzidje je še danes v celoti ohranjeno. Ima obliko pravokotnika, na diagonalnih vogalih pa ima dva okrogla stolpa. Ravno obzidje je namreč težko braniti, stolpa sta služila za obrambo vogalov in ravnih linij. Pravi biser pa se skriva v notranjosti cerkvice. Ključ od cerkvenih vrat dobimo pri eni od najbližjih hiš in umetnostno potovanje v zgodovino se začne. Leta 1490 je notranjost troladijskega cerkvenega prostora s freskami v celoti poslikal Janez iz Kastva. Najbolj znana freska je Mrtvaški ples. Od leve proti desni skupaj s smrtjo korakajo proti grobu otroci, kmetje, trgovci, plemiči, kralji in papeži. Sporočilo je jasno: v smrti smo vsi enaki. Znamenita freska pravzaprav dela krivico preostalim, saj v celotni cerkveni ladji skorajda ni prostora, ki ni bil poslikan. Na freskah so prikazani številni svetniki, letni časi ter Sonce in Mesec. Najbolj zanimivo je, da so freske stoletja živele v pozabi. Ko je njihov blesk obledel in gotske freske niso bile več zanimive, so jih prebelili in jih ponovno našli leta 1951, ko jih je pod ometom spet odkril Jože Pohleven.

Mrtvaški ples

Izlet v Hrastovlje je izlet v starodavno kraško vas v zaledju slovenske Istre in izlet v umetnostno zgodovino.