Jesen nad meglo: na sonce v polhograjske in škofjeloške hribe

Jesenski dnevi so prav primerni za potepanje po hribovjih. Globoko spodaj v dolini se neprijetna megla vleče pretežni del dneva ali pa se dostikrat sploh ne razkadi. Nasprotno pa se v hribih in gorah oblikujejo prelepi sončni dnevi pozne jeseni.

Polhograjsko in Škofjeloško hribovje sta tako prav idealna, da se potepemo po slovenski kulturni krajini. Hribovji sta načičkani z vasmi, samotnimi vasicami in cerkvicami, ki so postavljene po najvišjih vrhovih. Ena takšnih vasi, kamor nas popelje potepanje, je prav gotovo Šentjošt v Občini Dobrova-Polhov Gradec, do katere se zapeljemo iz Ljubljane po dolini Gradaščice. Pa nato mimo Horjula in Vrzdenca vse tja do vasi na grebenu Škofjeloškega hribovja.

V njej stojita druga poleg druge cerkvi svetega Jošta in svetega Janeza. Iz vasi vodi še markirana pešpot na Sedlo, visoko 670 metrov, in še naprej do še ene lepe vasi Samotorica.

Pokrajina preprosto ne bi mogla biti lepša. Valovit svet kulturne krajine, kjer je vse urejeno kot iz škatlice. Pogled po pokopališčih teh vasi pokaže tudi bolj tragično zgodbo. Vsepovsod je polno spomenikov medvojnemu dogajanju. Vendar je to že daleč in druga zgodba. Lep jesenski dan nas vabi, da se dvignemo nad meglo in sprehodimo do slikovite hribovske vasice.