K soncu po dolini za Storžičem

Gorenjsko proti severu zapira greben gora, ki se vleče od Kočne prek Storžiča in Kriške gore proti Dobrči in Stolu. Na prvi pogled deluje, kot da bi se svet tu končal, a za vencem gora se skriva hriboviti svet, posejan s samotnimi kmetijami, širnimi gozdovi in pašnimi planinami. Ko ga začnemo raziskovati, ugotovimo, da gre za širni svet in da lepot ne bo prav kmalu zmanjkalo.

Eden najlepših vrhov za Storžičem je Veliki Javornik. Ima 1715 metrov višine in po pravici povedano je zanj slišal le malokdo. Pred desetletji je bil precej bolj znan, na njegovih pobočjih je celo delovala vlečnica, ob kateri se je naučil smučati marsikateri rod mladih Tržičanov. Vendar pa njegova pobočja že dolgo samevajo.

V dolini Lomščice in po njenih pobočjih je speljana vrsta makadamskih poti in gozdnih cest. Na Ženiklovec smo se tokrat odpravili mimo Doma pod Storžičem. Pot poteka po zasenčeni dolini in pozimi zelo popularnem sankališču. Prav vse se spremeni na Javorniškem prevalu, do katerega pridemo od planinske koče kar po kolovozu. Takrat se prek pobočij na jugu prebije sonce in naenkrat se kopamo v njem. Z Javorniškega prevala vodi gozdna pot proti severu do planine Javornik. Planina je pravo pravcato rajsko presenečenje. Ob izteku nekdanjega smučišča stoji smučarski dom, v njegovi okolici pa nekaj pastirskih stanov.

Pogled proti Kalskemu Grebenu

Po tistem, ko smo se dve uri vzpenjali po gozdnatih pobočjih Velikega Javornika, je zdaj do vrha le še pol ure po gorskem travniku, ki se počasi spet zarašča z gozdom. Razgledi so vedno lepši, in ko se povzpnemo na sam vrh, je kaj videti: z vseh strani smo obdani z gorami in človeških naselij tako rekoč ni videti. Vso južno stran zapira Storžič s spremljajočimi gorami, na vzhodu stoji mogočen čok Kočne, ki se nadaljuje v Kamniško-Savinjske Alpe. Na severu pogled zastira deset kilometrov dolg greben Košute. Ostane nam še pogled proti zahodu, kjer prek Stola vidimo prav do Triglava.

Vzpon na Veliki Javornik je potep po samotnih poteh Kamniško-Savinjskih Alp. Nekaj po gozdu in senci, precej pa po soncu in odprtem svetu planin in razgledov. Vrh, ki nikdar ne razočara.