Kjer se smučišče dotakne neba: če je sreča z vremenom, se vidi celo Triglav (FOTO)

Kdor v manjšem smučarskem središču Filzmoos pričakuje le prijetne smučine z belimi pobočji in privlačnimi ter brezhibno urejenimi avstrijskimi hišami, ga bo pogled v nebo še kako presenetil. Nad kraj namreč v januarju ob lepem vremenu, zlasti pa ob ugodnem vetru, poleti množica pisanih balonov. Zasneženo gorovje Dachsteina – če je sreča z vremenom, se vidi celo Triglav – se takrat razpre v povsem novi razsežnosti; brez žičnic, brez vrveža, le mir, svetloba in občutek, da si za trenutek postal del prostranega neba. Vsake toliko tišino zmoti le gorilnik plina, ki toplozračnemu balonu omogoča, da sploh poleti.

Werner ni le izkušen, temveč je tudi zabaven pilot.

... potem pa visoko v nebo. FOTOGRAFIJE: Mitja Felc

Izkušnja je res edinstvena in nepozabna.

»Malo, no, pravzaprav zelo, me je strah višine,« potarnam pilotu balona, ko si seževa v roko, preden splezam v košaro. »Tudi mene, sploh pa, ker prvič letim s potniki,« izstreli, a je takoj jasno, da mu humor ni tuj. Pozneje, ko se je balon že odlepil od zasneženih tal, Werner Schrank razkrije, da je letenje z balonom njegov profesionalni poklic, za seboj pa ima že okoli 5000 poletov in je po tekmovanjih sodeč tretji najboljši pilot toplozračnih balonov pri naših severnih sosedih. »Če koga preveč zebe, lahko balon obrnem okoli, na vrhu je okoli 90 stopinj,« Werner samo še dokaže, da bo polet z njim vse prej kot dolgočasen.

»Najprej bomo poleteli nad vas, torej se bomo dvignili za le nekaj deset metrov, da boste dobili malo občutka, potem pa vse višje, kako naprej, je pa po večini odvisno od vetra,« pojasni pilot in pove, da so vremenski obeti res čudoviti. Ne samo na pogled, tudi karta, ki jo je spremljal, je tako kazala. Z moderno tehnologijo je to precej lažje, priznava. »Tole spodaj je hiša Michaele Kirchgasser, nekdanje vrhunske avstrijske smučarke, ki je v svoji karieri dosegla izjemne uspehe,« pokaže, ko poletimo res tik nad slemenom hiše.

Ko smo se dvignili kakšnih 1500 metrov nad morje, je pogled segel že daleč naokoli, kmalu pa smo bili že vzporedno z Dachsteinom (2995), najvišjim vrhom Dachsteinskega pogorja in hkrati najvišjim vrhom avstrijskih zveznih dežel Zgornje Avstrije in Štajerske. Na takšni višini pogled s prostim očesom ob lepem vremenu seže lahko tudi do 200 kilometrov daleč!

Po slabih dveh urah, ki sta celo za tiste, ki smo trepetali pred višino (in ne pred strahom nesreče z balonom!), minili izredno hitro, Werner pokaže, na kateri ravnici bomo pristali. »Plan je bil sicer pristati nekje drugje, a nas je veter popeljal sem,« pojasni in še enkrat poudari, da ima najboljši poklic, kar si jih človek lahko zaželi. Visoko na nebu razkrije še, kje vse je letel tudi v Sloveniji in kateri kotički so mu najljubši. Do podrobnosti je bil seznanjen tudi s tragično nesrečo na Ljubljanskem barju leta 2012, kar da vedeti, da je res s telesom in umom pri tem poslu.

Letenje z balonom nad Filzmoosom razkrije, da ta alpski biser ni le destinacija za smučarje, temveč prizorišče enega najbolj čarobnih doživetij, kjer se zima pokaže v svoji najčistejši, pravljični podobi. A kot da že sam polet ne bi bil res izjemen dogodek, je bil še zaključek nenavaden in zabaven. Sledil je namreč prav poseben krst potnikov, ki pa naj ostane skrivnost, če se slučajno tudi sami odločite za tovrstno edinstveno izkušnjo.

A tudi brez balonov je Filzmoos nekaj posebnega, je tiste vrste avstrijska vas, ki jo brez zadržkov daste za ozadje na računalniku. Velja za enega najbolje varovanih skrivnosti avstrijskih Alp. Tamkajšnje smučišče res ne more biti ob boku bližnjemu v Flachahu ali Schladmingu, a ima dejansko vse, kar imajo veliki. Gondolo, šestsedežnico, široke in razgibane proge ter več prog in poligonov, prilagojenih za otroke oziroma smučarske začetnike. In vse to na le 20 kilometrih.