Letalo dakota nas tu pričaka sredi polj (FOTO)

V Metliki zavijemo proti jugu, v smeri proti Črnomlju. Prečkamo Lahinjo in po nekaj kilometrih pri vasi Otok na levi strani vidimo letalo. Vsenaokoli vinogradi, sredi polj pa zagledamo letalo douglas C-47 dakota.

Treba se je vrniti nekaj več kot osemdeset let v zgodovino, v drugo svetovno vojno. Američani in Angleži so v južni Italiji, Balkan in severna Italija pa sta polna Nemcev. Iz letalske baze Foggia so dnevno vzletale jate bombniških letal in rušile Hitlerjevo Nemčijo, ki se je začela le sto kilometrov bolj severno. Jate letal so imele včasih stotine bombnikov, od katerih so se tresla tla že uro prej, preden so jih ljudje zagledali. Nemško letalstvo je te veličastne bombnike vneto sestreljevalo, del se jih je zrušil tudi nad slovenskim ozemljem, ki je bilo ravno na polovici poti.

Tako se je eno denimo zrušilo na Kotovo sedlo, drugo na Veliko Planino, največ pa nad Dolenjsko, kakih 700. Pa ne samo britanska in ameriška, tudi številna nemška letala so bila vmes. Bombnike so spremljala lovska letala, sicer pa so imele tudi leteče trdnjave mitralješka gnezda, ki so imela na vesti marsikatero nemško letalo.

V trenutku, ko je zavezniška posadka poskakala iz gorečega letala, je nastala divja dirka med nemško vojsko in partizani, kdo jo bo prej našel. V primeru uspeha nemške vojske je preživele v najboljšem primeru čakalo ujetniško taborišče, če ne še kaj hujšega. Če so do preživelih najprej prišli partizani, je pot letalskih posadk vodila v Belo krajino. Tu, pri vasi Otok, je v tistih časih stalo partizansko letališče.

Pravzaprav jih je bilo po Beli krajini več, to pri vasi Otok je bilo največje. Dnevno so pristajala zavezniška letala, ki so sem vozila zavezniško vojaško pomoč, nazaj pa sestreljene letalske posadke in partizanske ranjence. Teh sploh ni bilo malo, saj so v dveh letih delovanja partizanskih letališč prepeljali kakih 3000 ljudi.

Letalo, edini ohranjeni primerek v Sloveniji, se vidi že od daleč. Kamuflažno prebarvano v sivo rjavo barvo in z velikimi kokardami na trupu in krilih. Šele ko se mu približamo, opazimo, kako veliko je pravzaprav. Vojaška izvedba DC-3 dakota ima krila premera 29 metrov in je kot velika sedeča raca.

V osemdesetih letih je že precej propadlo, a so ga pred leti obnovili in danes je v kar solidnem stanju in s tem prvovrsten tehniški spomenik. Letalo DC-3 oziroma vojaška izvedba C-47 dakota je eno najbolj številnih letal, kar so jih kdaj proizvajali. V več desetletjih proizvodnje so jih naredili skoraj enajst tisoč. Mnoga še danes lete v državah tretjega sveta.