Ljubljano in Celovec povezuje zmaj

Ob misli na Celovec se marsikomu prikradejo v spomin časi, ko se je onstran prelaza Ljubelj hodilo po dobrine, ki v deželi na sončni strani Alp takrat niso bile na voljo. Ti časi so sicer že davno mimo, Celovec pa je ostal in je celo še vse bolj priljubljen.

Nakupovanje, kultura, kulinarika ali zgolj prijeten sprehod po ulicah so glavni atributi mesta, a to še zdaleč ni vse. Mestu sta pustila poseben pečat dva znana Slovenca. Škof, pisatelj, pesnik in pedagog Anton Martin Slomšek je med drugim v Celovcu študiral filozofijo, nato se je odločil še za študij bogoslužja. V tamkajšnji stolni cerkvi je bil leta 1824 posvečen v duhovnika. Stolnica na zunaj sicer ni ravno kakšen arhitekturni presežek, povsem drugače pa je z njeno notranjostjo.

Živahne ulice starega mestnega jedra FOTO: Lovemax/Getty Images

Na jugozahodni strani Novega trga (Neuer Platz) je na rumeni stavbi spominska plošča, ki opominja na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Prešeren je namreč leta 1832 v tej stavbi opravil pravosodni izpit. Preučevalci zgodovine in kulture so našli tudi njegovo pismo prijatelju Matiji Čopu, v katerem opisuje celovške »dekline« kot precej drugačne od ljubljanskih.

Novi trg s podobo zmaja

Glavno mesto avstrijske dežele Koroške je bilo sicer vse tja do sredine 19. stoletja močno povezano s slovenstvom, še danes pa imajo vse slovenske osrednje organizacije koroških Slovencev svoj sedež prav v Celovcu. Posebno povezavo ima Celovec tudi z Ljubljano, povezuje ju namreč simbol mesta – zmaj. Občinska grba sta precej podobna, toda legendi o zmajih sta povsem različni.

Če osrednji Novi trg s podobo zmaja, ki, kot rečeno, po simboliki precej spominja na Ljubljano, velja za središče mesta, pa je najživahneje na Starem trgu (Alter Platz), kjer so se nekoč križale pomembne prometne poti, na sever proti Dunaju, na jug proti Ljubljani, na zahod proti Salzburgu in na vzhod proti Gradcu. Zdaj je to prostor za druženje z lokali in trgovinami. Oba trga povezuje najstarejša cona za pešce v Avstriji. Pred nekaj več kot petdesetimi leti so ulico Kramergasse v celoti zaprli za promet in tako je še danes.