Mimo rudnika na Preval

Nad Tržičem se predhodno ravninski svet hitro spremeni najprej v Kamniško-Savinjske Alpe in nato v Karavanke. Iz ravnine torej naravnost v strme gore, za katere se zdi, da segajo do neba. Reka Tržiška Bistrica zavije po svoje v dolino pod Košuto, njen pritok Mošenik pa proti prelazu Ljubelj. Sledimo mu in v zaselku Lajbe v Šentanski dolini nad Podljubeljem mimogrede zapeljemo mimo opuščenega rudnika, ne da bi ga sploh opazili. Kar je škoda. Cinabarit, živosrebrno rudo so v Podljubelju odkrili okoli leta 1560. Stoletje pozneje so bogato rudišče našli tudi v Lajbah. Živo srebro je nepogrešljivo za izločanje zlata iz rude, strateškega pomena, zato je bil novonastali rudnik razglašen za državno last.

Ostanki rudnika

Šentanski rudnik ni bil nikdar posebno velik, a izkoriščanje rude in delovanje talilnice sta potekala več stoletij. Zadnji lastnik je bil baron Julij Born, ki je leta 1897 nenadoma umrl. Po njegovi smrti so si rudnik razdelili njegovi dediči. Pa so prav kmalu ugotovili, da je njegovo delovanje nerentabilno. Leta 1902 je prenehal obratovati, v času njegovega delovanja pa je bilo izkopanih okoli 60.000 ton rude, iz katere so pridobili 180 ton živega srebra. Med prvo svetovno vojno, dobro desetletje pozneje, so premišljevali, da bi ga ponovno odprli, vendar se na koncu to ni zgodilo. Za opustelim rudnikom je pod Begunjščico ostalo pet kilometrov rudniških rovov. Eden od teh, Antonov rov, je na petem obzorju odprt za obiskovalce. Rudniško naselje je izginilo, za njim je ostalo le nekaj novodobnih zgradb.

Mimo številnih vhodov v rove v pobočje Begunjščice vodi gozdna cesta.

Mimo številnih vhodov v rove pa v pobočje Begunjščice vodi gozdna cesta. V številnih serpentinah se dvigne za kakih šeststo višinskih metrov in nas po uri in pol hoda pripelje po stari tovorniški poti, ki je vodila proti Begunjam, na planino Preval (Prevala). Prej gozdnata in precej zaprta dolina se hipoma odpre. Na planini stoji planinska koča, gozd se spremeni v širno dolino in odpre se lep razgled na južna pobočja Begunjščice. S planine lahko pot nadaljujemo proti Dobrči, pa na samo Begunjščico, lahko pa posedimo na klopcah pred planinsko kočo in uživamo v razgledih po gorah.

O Avgustovem rovu se poučimo s pomočjo informacijske table.

Pod Begunjščico