Obstajajo dnevi, ko je precejšen del Slovenije pokrit z oblačnim pokrovom, Primorska pa se kopa v soncu. Ob takšnih dneh se velja odpraviti na 726 metrov visok vrh Čičer. Zapeljemo se do Avč, manjšega kraja med Anhovim in Mostom na Soči, in nato do bližnje vasice Ročinj. Prav do nje segajo vplivi morja in nas zato preseneti s svojo mediteransko podobo in prav takšnim rastjem: tudi s palmami, ki uspevajo na južnih pobočjih vasi. Iz vasi se sprehodimo strmo v hrib in po pol ure sprehoda po markirani poti se pred nami odpre pogled na prelepo cerkvico svetega Pavla, ob njej je kip tega apostola in pod njo kalvarija s tremi kamnitimi križi. Z dvorišča cerkve se odpre prelep pregled na Soško dolino. Takoj pod cerkvico se pot spusti do glavne ceste, ki vodi na Kambreško. Pot nas popelje prek nje in nato strmo v hrib. Pot naj bi bila čisto enostavna, a ni čisto tako. Oznake so bolj tako tako, v zimskem času pa je po poti še precej listja.
Vrh Čičerja je bil del obrambnih linij avstrijske vojske v času 1. svetovne vojne.
Lep čas grizemo v hrib, nato se povzpnemo do makadamske ceste in od tu naprej gre lažje. Precej daleč in po serpentinah se vzpenjamo po njej in spotoma opazimo nekaj zanimivega: ves vrh Čičerja je kot preoran. Bil je namreč del obrambnih linij avstrijske vojske v času 1. svetovne vojne. Tik pod vrhom makadamsko cesto zapustimo in se sprehodimo ob trasi gorskih kolesarjev, ki so si dirkalno progo uredili prek pobočja, in smo jo predhodno večkrat prečkali. Po treh urah vzpenjanja na sicer ne prav hudo visok vrh smo končno na cilju. Vrh je v celoti poraščen z gozdom, na njem nas pričakajo le vpisna skrinjica in nekaj klopi. Z ene od teh se odpre lep razgled na dolino Soče, prek Sabotina vse do več deset kilometrov oddaljenega morja.
Tik pod vrhom makadamsko cesto zapustimo in se sprehodimo ob trasi gorskih kolesarjev.
Z vrha Ročinja se je treba vrniti le še na izhodišče. Če smo se vzpenjali po zahodnem pobočju, se spustimo po vzhodni strani pobočja se in vrnemo v Ročinj. Čičer, sveti Pavel in Ročinj so sredi zime pravo presenečenje. V drugih delih Slovenije je v začetku februarja še čisto prava zima. Tu pa se Primorska kopa v soncu in na plan prihajajo že prvi znanilci pomladi, kot so teloh, trobentice in zvončki. Vzeti si je treba le čas, se sprehoditi v skriti kotiček zahodne Slovenije in se povzpeti na njen vrh. Lokalni planinski društvi Brda in Kanal ter krajani Ročinja organizirajo vsako prvo nedeljo v februarju izlet na Čičer; če vam ni uspelo letos, pa si zabeležite datum za prihodnje leto.

Pogled na Ročinj globoko spodaj FOTO: Janez Mihovec

Razgled na Soško dolino je čudovit. FOTO: Janez Mihovec

Ročinj nas preseneti s svojo mediteransko podobo in prav takšnim rastjem. FOTO: Janez Mihovec

Sveti Pavel FOTO: Janez Mihovec

Korita Soče pri Avčah FOTO: Janez Mihovec