Ko bomo praznovali dan samostojnosti in enotnosti, bodo imeli svoj praznik tudi konjeniki in njihovi konji, le dan po božiču, 26. decembra, namreč goduje sveti Štefan, zavetnik konj. Po vsej državi bodo potekali blagoslovi konj, med njimi pa je eno vsako leto prav posebno – gre za žegnanje v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, ki velja za najstarejše in najmnožičnejše v Sloveniji. Vasica, ki šteje le 150 duš, bo ta dan znova dihala v posebno prazničnem vzdušju – ta podgorjanska vasica je namreč dobila svojo knjigo, s katero so postavili spomenik kraju, domači zgodovini in kulturi.
26. DECEMBRA
goduje sveti Štefan, zavetnik konj.
»Pred desetimi leti smo se začeli pogovarjati, da bi nekaj ustvarili, da bi popisali vas. Ideja je zorela, usihala pa zopet zorela. Z dovoljenjem takratnega župnika Antona Trpina sem začela brskati po župnijskih knjigah, kjer je bilo zapisano mnogo zanimivega. Na osnovi tega sem se pogovarjala z Ivanom Frančičem, ki bo januarja dopolnil 95 let. Pogovarjala sva se o ljudeh, ki so nekdaj živeli v vasi. Njegov neprecenljivi spomin mi je bil v veliko pomoč. Naslednji korak je bil narejen, ko sva z Milko Bučar začeli zbirati današnje podatke,« je dejala Ida Pucelj, ki je skupaj z Milko glavna urednica knjige. Pucljeva priznava, da se je potem vse skupaj malo ustavilo, dokler ni v začetku leta dobila pošte Antona Trpina, ki je pozval na prvi sestanek. Ustanovili so uredniški odbor, določili vsebino in avtorje, potem pa sta začeli Milka in Ida hoditi od hiše do hiše na pogovore z vaščani, pregledovali sta fotografije in zapisovali. In tako je nastala lična knjiga.
Ida Pucelj je v pogovorih z Ivanom Frančičem izvedela, kakšno je bilo življenje v vasi nekoč. Fotografije: Tanja Jakše Gazvoda
V njej lahko med drugim beremo zapis umetnostne zgodovinarke Marinke Dražumerič o cerkvi sv. Frančiška Ksaverja. O domačih gasilcih, ki so steber družbenega življenja v vasi, je pisala Darja Frančič, vodja starejših članic domačega prostovoljnega gasilskega društva. V sliki in besedi je predstavljeno vaško življenje in druženja pod lipo in ob različnih dogodkih in priložnostih, popisane so vse družine, ki živijo v vasi, pa znani Slovenci, povezani z njo.
V Dolenji Stari vasi so predstavili knjigo o domačih ljudeh in zgodbah skozi čas.
Uredniški odbor knjige Dolenja Stara vas
Od Plečnika do Goriška
Naj omenimo že pokojnega župnika Janeza Frančiča, ki je služboval v Stopičah, Kamniku, na Bučki ter v Tunjicah pri Kamniku in Novem mestu. Glas o Dolenji Stari vasi je v Ljubljano ponesla Urška Luzar, ki je bila skoraj četrt stoletja gospodinja velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Za njegov dom v Trnovem v Ljubljani je skrbela od leta 1932, ko se je Plečnik vrnil iz Prage, do njegove smrti leta 1957. Ohranjen je recept njene čajne mešanice, ki je postal del Plečnikove vsakdanje rutine, receptura pa je zdaj v čaju, ki nosi zgovorno ime Plečnikov čaj.
Močan pečat gospodarstvu in družbenemu razvoju regije daje domačin Radko Luzar, uspešen gospodarstvenik, ustanovitelj podjetja L-TEK Elektronika, nekdanji župan občine Šentjernej, ki je tudi finančno podprl izdajo knjige. Ustvarjalni navdih v svoji rojstni vasi vedno znova najde Šentjernejčanka, akademska slikarka Jožica Medle, katere olje na platnu z naslovom Štefan dan krasi naslovnico knjige. Na Dolenjo Staro vas je bil zelo navezan nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor skakalnic, tudi planiške, Janez Gorišek, ki je mnoga poletja in zime preživel na tamkajšnjem vikendu. Gorišek je začel že kot otrok skakati v bližnji Drči pri Šentjerneju na 45-metrski skakalnici, za katero je izdelal načrt.
Na čelu sprevoda je konjenik praporščak.
Posebno poglavje je seveda namenjeno štefanovemu, vaškemu prazniku in blagoslovu konj, po katerem je Dolenja Stara vas najbolj znana. Zapis je delo profesorice zgodovine Nuše Frančič, ki je v svoji diplomski nalogi pred desetletjem raziskala prav ta najstarejši neprekinjen običaj blagoslova konj v Sloveniji. Krajevna kronika blagoslov konj v Dolenji Stari vasi prvič omenja že leta 1711. Žegnanja niso mogli preprečiti niti svetovni vojni niti razne administrativne prepovedi po drugi svetovni vojni, ustavila ga ni korona, ko so se konjeniki samoiniciativno odpravili proti cerkvi, tam pa jih je čakal župnik Trpin in jim podelil blagoslov. Blagoslov konj bo torej tudi letos, neprekinjeno že 167., ko lahko, če bo vreme lepo, pričakujemo 150 konj in več.
Knjigo so predstavili v prostorih gasilskega doma.
Lani je konje v Dolenji Stari vasi prvič blagoslovil novi šentjernejski župnik Janez Rihtaršič.
