Na območju Velenja in Šoštanja se dolina reke Pake razširi. Na njenem robu je že v srednjem veku zraslo naselje, ki je bilo znano predvsem po usnjarski tradiciji. Za njen sloves je zaslužna družina Woschnagg, ki je obrtnikom v dolini dolga stoletja dajala delo.
Dolina je bila naseljena že v srednjem veku, zrasli so tudi gradovi. Nad Šoštanjem nekaj deset minut hoje v strmo pobočje stoji Pusti grad. Nekdaj se je imenoval Schonstein. Današnje ime je dobil šele po tistem, ko je bil že opustel.
Po izumrtju rodbine Celjskih grofov je šlo navzdol tudi z gradom.
Grad je bil zgrajen v drugi polovici 12. stoletja na fevdalni posesti Šentpavelskega samostana. Grad so v nadaljevanju prevzeli Vovberški gospodje, v 14. stoletju pa je postal dom Žovneškim gospodom. Prav tistim, iz katerih izvira mogočna rodbina Celjskih grofov. Po njihovem izumrtju je šla navzdol tudi usoda gradu, ki se je sčasoma spremenil v ruševino. Stal je preprosto previsoko v skoraj nedostopnem pobočju, zato so na robu Šoštanja zgradili današnjo graščino.
Do Pustega gradu se lahko sprehodimo iz centra Šoštanja. Pot nas popelje do preddverja gradu, od katerega se je ohranil le še mogočni osrednji stolp, palacij. Z dvorišča se odpre prelep razgled na Šaleško dolino in Šoštanj globoko spodaj, a nekdanji lastniki gradu ne bi več prepoznali teh krajev.
Ohranil se je le še mogočni osrednji stolp, palacij.
Že konec 19. stoletja so na območju nekdanje vasi Družimir našli velike količine lignita. Po drugi svetovni vojni se je obseg izkopavanja podeseteril. Na robu Šoštanja so zrasle velike termoelektrarne, tokratna je že šesta po vrsti. S svojimi dimniki, hladilnimi stolpi in kotlarnami so kot orjaški mastodonti.

Jezera so nastala na kraju izkopa premoga.

Nekdanji graščaki krajine ne bi več prepoznali.

Šoštanj

Pusti grad

Razgled je lep.

Termoelektrarna je spremenila pokrajino.

Vošnjakova graščina nad Šoštanjem
Posledice izkopavanja so tudi vsem na očeh. Zaradi obsežnega rudarjenja se je teren začel pogrezati in nastala je vrsta velikih jezer, za njihov obstoj je zaslužen človek. Nekdaj so bile to blatne kloake, z naraščanjem ekološke zavesti pa se je vse spremenilo. Odplak ni bilo več, vzpostavilo se je ekološko ravnovesje, uredili so brežine jezer, ki so nenadoma dobila turistični potencial.
Vse to si lahko ogledamo z dvorišča Pustega gradu. Usedemo se na klopce in uživamo v pogledu na kulturno krajino Šaleške doline.