Ni bil najvišji, ampak najdaljši

Pisalo se je leto 1490. Po legendi je škafar v potoku pri Idriji namakal škafe, da bi zagotovil njihovo vodotesnost. Ob pregledu posod je na njihovem dnu našel drobne srebrne kapljice. Nesel jih je zlatarju v Škofjo Loko in ta je ugotovil, da gre za živo srebro – v Idriji je v naslednjih desetletjih zrasel rudnik. Sprva pri iskanju rude niso imeli posebnega uspeha, potem pa so 1527. na območju današnjega Antonijevega rova našli bogate žile cinabaritne rude. Lastništvo rudnika je prevzela avstrijska država in v okolici je zraslo industrijsko mesto.

Pridobivanje živega srebra nikdar ni bilo enostavno in nenevarno početje. Po kraju so zrasle topilnice, v katerih so žgali rudo in pridobivali čisto živo srebro. Ob tem so se soočali z zdravstvenimi težavami rudarjev in metalurgov, kajti že samo kopanje cinabaritne rude je bil strupen posel, žganje rude v retortah, kjer so se izločale živosrebrne pare, pa še bolj. Zlasti po letu 1652, ko se je obseg rudarjenja povečal. Idrija ima še to smolo, da sta rudnik in topilnica zrasla na kraju, obdanem s strmimi hribi. Topilnice v mestu so bile na najboljši poti, da zastrupe celotno mestno prebivalstvo.

Pogled na Idrijo z Raufnka

Problem so zadovoljivo rešili šele leta 1872, ko je tedanji rudniški upravitelj Adolf Exell postavil novo topilnico. Za njeno delovanje je bilo potrebnega ogromno premoga, strupene pare in izpušni plini pa so še vedno nastajali. Iz topilnice so zato zgradili dimnik 158 metrov visoko. Glede na to, da ima pobočje od 30 do 40 stopinj naklona, je bila dimniška cev dolga kakih 500 metrov. Raufnk, kot so jo imenovali, tako ni bil najvišji slovenski dimnik, je bil pa prav gotovo najdaljši. Na pobočju se visoko nad mestom strmina za trenutek nekoliko poravna. Poševna dimniška cev je na ravnini prešla v 14,8 metra visoko napravo.

Stoji 158 metrov nad mestom.

Raufnk je deloval do leta 1995, ko je bil rudnik zaradi nerentabilnosti zaprt. Dimniška cev je propadla, na Raufnku pa se je ohranilo podnožje. Obisk te tehnološke mojstrovine se lahko začne na desnem bregu Idrijce. Od topilnice, kjer sta od leta 2007 informativno središče in tehnološka dediščina, se sprehodimo po slikoviti Rudarski ulici in nato kake pol ure po ovinkih strmo v klanec. Na Raufnku se odpre lep razgled na pet stoletij staro rudarsko mesto globoko spodaj.

Nekdanja topilnica