Stara legenda pravi, da sta na srednjeveškem gradu pri Dobrni nekdaj živela bogat grof in njegova žena. Imela sta hčerko in tej je bilo ob rojstvu prerokovano, da jo bo ubila strela, ko bo stara sedem let. V strahu, da se kaj takega ne bi zgodilo, ji nista dovolila hoje na prostem in sta jo zaprla v globoko klet. Tam ni bilo najbolj udobno in oče in mama sta opazila, da deklica hira. Nekega dne sta ji prinesla mleko in slučajno opazila, da se je deklici približala velika kača s krono na glavi. Odrinila je deklico stran od skodelice in sama popila mleko.
Grof in grofica sta se namenila, da ujameta kačo in ji odvzameta dragoceno krono. Deklico sta odpeljala proč, naslednji dan pa nastavila le skodelico mleka. Kačja kraljica je zaznala nevarnost in s čarobno piščalko na pomoč poklicala vse kače sveta. In res. Kače sveta so prišle in začele oblegati grad. Branitelji gradu so bili v strahu. Potem je v grad prišel berač in jim svetoval, da nalože okoli vsega obzidja obilo drv.
Stoji kak kilometer od naselja Dobrna in njegovega zdravilišča.
Ubogali so ga in berač je nato ukazal hlapcem, da drva zažgejo, sam pa je v gradu splezal na visoko drevo in zapiskal na piščal. Kače so se vzpenjale prek grmade in vse popadale v ogenj. Le njihova kraljica je prišla na drugo stran. Ko je na drevesu zagledala berača, je splezala do njega. Dotaknila se ga je in berač se je spremenil v prah, kačja kraljica je omahnila v ogenj in grad je bil rešen.
Od Kačjega gradu so danes ostale le ruševine. Stoji kak kilometer od naselja Dobrna in njegovega zdravilišča. Nad naseljem Lokovina se vzpenja strma in že zelo zaraščena skalna kopa. Grad se v pisnih virih omenja že leta 1253 in je bil naseljen več kot pet stoletij. V 18. stoletju ni bilo več potrebe po življenju v teh mrzlih, vlažnih in neprijetnih stavbah, zato so večino tovrstnih gradov opustili. Tudi Kačjega: dotrajana stavba se je začela leta 1772 rušiti kar sama od sebe. Prebivalci gradu so jo morali zapustiti na vrat na nos.
V zadnjih letih so se ruševine močno zarasle.
Lastnik Franc Ksaver Dienersberg si je le nekaj sto metrov proč na ravnini pod gradom sezidal novo udobno graščino. Dvorec Neuhaus je obdan z lepim parkom, lepo je ohranjen, pa kljub vsemu prazen prepuščen propadu. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran, v njem je bil dolga leta zavod za usposabljanje invalidnih otrok. Po tistem, ko so v bližini sezidali novo ustanovo, pa graščina sameva.
Sprehodimo se torej iz Dobrne do Kačjega gradu. V vasi Lokovina se mimo hiš odcepi na vrh griča potka. Popelje nas do informativne table, ki nam pojasni zgodovino gradu in več legend, ki bajajo o gradu in njenih prebivalcih. Od tu je do gradu, ki ga je nekdaj obdajalo mogočno obzidje in sredi katerega je stal mogočen palacij, le še nekaj korakov. V zadnjih letih so se ruševine močno zarasle. Pa kljub vsemu na nekaterih mestih segajo do deset metrov v višino.
Z vrha gradu se odpre lep razgled na Novi grad in Dobrno na ravnini ter gričevja in hribovja Štajerske v bližnji in daljni okolici.

Informativna tabla nam pojasni zgodovino gradu in več legend. FOTO: Janez Mihovec

Grad na stari razglednici FOTO: Janez Mihovec

Pogled na spodnji Novi grad FOTO: Janez Mihovec

Razgled z gradu FOTO: Janez Mihovec

To je bilo nekoč obzidje. FOTO: Janez Mihovec

Nekdanji palacij FOTO: Janez Mihovec