Plitviška jezera so ta hip iz več razlogov lahko dobra izbira za izlet

Da je nekaj tednov po koncu poletnih počitnic pravšnji čas za obiskovanje turističnih krajev, ni nobeno novo odkritje, le, denimo, pri čofotanju v vodi so jesenski dopustniki lahko nekoliko prikrajšani, saj se navadno temperature že spustijo. Ko se poletna vročina umakne, pa je gotovo pravšnji čas za obisk enega največjih čudes naših sosedov – Plitviških jezer. Medtem ko so poletni meseci na Plitvicah živahni in (pre)polni obiskovalcev, jesen prinaša tišino in spokojnost, zlasti pa prave užitke ob pogledu na čudovito naravo.

Najstarejši in največji narodni park na Hrvaškem s spremembo letnega časa postane pravo kraljestvo barv – od zlatorumene in bakrene do globoko rdeče in temno zelene. Če zanemarimo nižje cene tako vstopnine v park in nastanitev kakor tudi že prej omenjene precej manjše gneče, jeseni pridobimo predvsem s pestrejšimi naravnimi pojavi.

Mnogi so Plitviška jezera obiskali še v otroštvu, a dojemanje okolice v dobi odraščanja je drugačno kot v zrelejših letih, zato vsekakor ne bo nič narobe, če se tja vrnete.

Plitviška jezera sestavlja 16 med seboj povezanih jezer, ki se po apnenčastih pragovih zlivajo drugo v drugo v nizu slapov, brzic in tolmunov. Na desetine izstopajočih slapov, na stotine nekoliko manjših in gotovo na tisoče očem nevidnih so eden od razlogov, zakaj je Narodni park Plitviška jezera ena največjih naravnih znamenitosti Hrvaške in celo Evrope.

Narodni park sestavlja 16 jezer, po enem vozijo tudi električne ladje.

Kristalno čista voda, ki se preliva v odtenkih smaragda in turkiza, jeseni pridobi poseben sijaj – kontrast med barvami gozda in bistro vodo ustvari skoraj pravljičen prizor. Voda je prozorna in čista, ribe pa so, tako kaže, že povsem navajene na prisotnost ljudi in hrušč, tako da priplavajo tik do nog obiskovalcev.

Jezera so razdeljena na Gornja in Donja (Spodnja), vsaka s svojo posebnostjo. Gornja ležijo v objemu gostih bukovih in smrekovih gozdov, kjer se poti vijejo med slapovi in lesenimi mostički. Spodnja jezera pa očarajo z dramatično pokrajino – z visokimi skalnimi stenami, ki se dvigajo nad penastimi slapovi. Najbolj znan je Veliki slap, ki je v času padavin še toliko veličastnejši.

Veliki slap

Za ogled si lahko vzamete tja od dveh ur pa vse od ranega jutra do poznega popoldneva. Pri potepu naokoli namreč ponujajo več možnosti; od ogleda samo zgornjega (vhod 2) do ogleda samo spodnjega dela (vhod 1) parka ali celote. Tega si lahko olajšate s panoramskim vlakcem in električno ladjo. Če imate moč in motivacijo, v prehojenih dobrih 18 kilometrih prebredete cela Plitviška jezera. Če za ogled celotnega parka izberete pomoč prej omenjenih prevoznih sredstev, boste prehodili slabih devet kilometrov, za 1,7 kilometra si potep podaljšate še z vzponom proti razglednemu stolpu. Tako 9 kot 18 kilometrov dolga pot se marsikomu zdi veliko, a je urejena in označena pot bolj ko ne ves čas ravninska in enostavna, občutek za čas pa vam vsekakor vzamejo tamkajšnje naravne lepote.

Velik del poti vodi po urejeni leseni stezi nad vodo.

Če imate nekoliko viška časa, se lahko iz Plitvic podate še do bližnjih znamenitosti, kot so Baraćeve jame, pravljične vasice Rastoke, ki jim pravijo tudi Plitvice v malem, ali Željava – stare letalske baze v skalovju.