

Na poti k Lovrencu FOTO: Janez Mihovec

Razgled s cerkvenega dvorišča FOTO: Janez Mihovec

Vrnemo se po Gamsovi poti. FOTO: Janez Mihovec

Na vrhu FOTO: Janez Mihovec




V Preddvoru je treba zaviti proti zahodu in po dveh kilometrih najdemo vasico Bašelj. Stiska se na zadnji ravnini, tik preden se začne mogočna piramida Storžiča. Vasica je tako pomembna, da ima vzhodno od Storžiča celo lasten, vendar nekoliko nepomemben Bašeljski vrh. Nad vasjo se dviga 918 metrov visok holm, tik pod njegovim vrhom najdemo širno travnato planjavo in na njej cerkvico iz 12. stoletja. Holm je že pravzaprav del strmega Storžičevega južnega pobočja, ki s svojo mogočno piramido obvladuje dobršen del Gorenjske.
Izhodišče za vzpon je vasica na višini okoli 500 metrov. Do vrha je potem morda urica sprehoda. Že takoj nad vasjo ne moremo drugače, kot da gremo mimo prav nemarnega kamnoloma. Ta je menda spomenik človeške neestetskosti in nesrečna rana v idiličnem okolju. Makadamske ceste prav kmalu zmanjka in treba je po poti.
Izhodišče za vzpon je vasica na višini okoli 500 metrov.
Okoliški prebivalci prav dobro poznajo ta pravljični kraj, pot je široka in dobro označena. Skratka, ves čas gremo po poti in temačnem gozdu, ne da se zgrešiti. Tik pod vrhom se svet odpre. Kot bi odrezal, gozda zmanjka in pred nami se pokaže cerkvica. Je še ena izmed številnih gotskih cerkvic, ki jih na Slovenskem ne manjka. Osnovo iz 12. stoletja so kasneje predelali z baročno opremo. Danes sije v belini obnove. Cerkev ima gotski, zvezdasti prezbiterij in na južni strani fresko iz 15. stoletja. Okrog in okrog najdemo zid, ki danes sega le še meter visoko. Je spomin na protiturški tabor iz 16. stoletja. Zid Turkov ni ustavil, pa so v času vpada razrušili zid in cerkev. Da o usodi ljudi znotraj zidu ne govorimo.
Ves čas gremo po poti in temačnem gozdu, tik pod vrhom se svet odpre.
Tisto, kar velja, pa je razgled s širnega travnika. Pred nami se odpre vsa ravnina med Tržičem in Ljubljano. Le na koncu se zapre s Krimom in Polhograjskimi Dolomiti. V blagem vetriču se zibajo metrske trave in nas vabijo, da se še vrnemo na ta prekrasni kraj in na njem preživimo prosto popoldne.
Z Lovrenca se ni treba vrniti po isti poti. Prek nekaj minut oddaljenega vrha se spustimo na izhodišče po krožni Gamsovi poti. Mimogrede se povzpnemo še na manjši vrh Gradišče, na katerem je, kot že ime pove, nekdaj stalo antično gradišče.


