

Goropeke FOTO: Janez Mihovec

Pogled na Žiri FOTO: Janez Mihovec

Pot nas pelje po hribovju. FOTO: Janez Mihovec

Planinski dom FOTO: Janez Mihovec

V središču vasi stoji cerkev sv. Janeza Krstnika. FOTO: Janez Mihovec





V Škofji Loki s širne ravnine zavijemo v Škofjeloško hribovje. Poljanska dolina, ki jo je skupaj z njenimi ljudmi s takšnim veseljem opisoval Ivan Tavčar, se nad Gorenjo vasjo zoži. Ovinkasta pot nas popelje v zatrep doline Sore, ki se v tem delu imenuje Sovra. V Žireh, ki imajo podobo precej velike sklede, se dolina poslednjič razširi. Precej veliko naselje je obdano s številnimi vasmi in samotnimi kmetijami visoko v pobočjih. Tokrat se odpravimo v Goropeke. V vas z nenavadnim imenom pridemo iz centra Žirov. Smerokazi nas usmerijo na planinsko pot, lahko pa se povzpnemo kar po ovinkasti cesti, ki vodi v pobočje.
Vzpon na Goropeke je pogled na slovensko podeželje v njegovi najlepši podobi.
Dva kilometra nas pot vodi po gozdnatih pobočjih, nato pa se svet odpre. Sredi manjše planote najdemo gručasto vas, sredi katere stoji cerkev svetega Janeza Krstnika. Markacije nas usmerijo še naprej proti planinski koči kak kilometer naprej. Tam stopimo na planinsko pot, ki nas po gozdovih vodi proti jugu, ves čas po malem navkreber. Še enkrat na odprt svet stopimo pri zaselku Opale. Na tem mestu se nam odpre razgled na vrh Svetih treh kraljev, kjer stoji podeželska cerkvica, pa na širni svet Škofjeloškega hribovja. Valovit svet v vseh smereh nam omogoči pogled na Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe nekje v daljavi, pa tudi na številne samotne kmetije po brežinah in grebenih ter na Žiri globoko spodaj v dolini reke Sore.
Uživamo v pogledu na Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe nekje v daljavi.
Vzpon na Goropeke in zaselke v bližini je pogled na slovensko podeželje v njegovi najlepši podobi. Vse je zeleno, gozdovi se izmenjujejo s travniki in kmetijami, nad njimi se pno gore. Sprehodimo se torej po samotnih, malo obiskanih krajih in se imamo daleč stran od mest globoko spodaj preprosto lepo.



