Po razglednih vrhovih nad severnimi bregovi Bohinjskega jezera (FOTO)

V zgornjem toku Save Bohinjke najdemo vsem znano Bohinjsko jezero. Večina obiskovalcev svoj prostor najde na bregovih pri cerkvici svetega Janeza ali pa na drugi strani jezera ob izlivu Savice v jezero v Ukancu. Pa je Bohinj še bistveno več kot to. Splača se ubrati nekoliko bolj samotne poti in jezero videti iz čisto druge perspektive.

Na Vogarju je vzletišče jadralnih padalcev.

Planine ob poti

Planinski dom na Vogarju

Odpravimo se do Stare Fužine, vasice v podnožju Vogarja, kjer so se nekdaj ukvarjali z železarstvom, a je od nekdanjih plavžev ostala le še Zoisova graščina. Markirana pot nas iz vasi popelje strmo v klanec. Po uri vzpona se povzpnemo do čistine, kjer sta priljubljeno vzletišče jadralnih padalcev in prelep razgled na jezero ter Zgornjo in Spodnjo dolino. Dobrih deset minut proč najdemo še Planinski dom na Vogarju. Od tu zavijemo na bolj samotne kraje. Ves čas se nad severnimi pobočji jezera dvigamo do 1761 metrov visokega Pršivca, najvišjega vrha nad jezerom. Po treh urah in pol vzpona smo končno na vrhu. Ta je že nad drevesno mejo in z njega se odpre prelep razgled tako na jezero globoko spodaj kot tudi na Julijske Alpe vsenaokoli.

Škoda bi se bilo vrnitvi po isti poti. Spustimo se do slikovite planine Viševnik in od nje mimo Presihajočega jezera do Črnega jezera. Slednje je najnižje v verigi sedmerih Triglavskih jezer. Dolina se takoj po njem hitro prelevi v Komarčo, strmo pobočje, po katerem je nekdaj drsel Bohinjski ledenik. Markirana pot se strmo spušča in potrebne je kar precej previdnosti.

V trenutku, ko zaslišimo bučanje slapu Savica, zavijemo nekoliko levo in se spustimo do jezera. Prečkamo Ukanc in se postavimo na pot, ki vodi ob severnih brežinah. Kar veliko časa potrebujemo, da prehodimo kakih pet kilometrov dolgo pot. Zavemo se, da je ob poti več stezic, ki pripeljejo do brega in samotnih plaž ob jezeru. Prečkamo suhe struge, pokrite z ogromnimi balvani. Običajno se podzemeljske vode, ki prihajajo s Pršivca in Pokljuke, iztekajo neposredno v jezero. V obdobju dolgotrajnih padavin pretoki močno narastejo in kar naenkrat oživijo pretežni del leta suhi hudourniki. Največji od njih je slikoviti Govic. Njegova sicer suha struga se takrat prelevi v izvorni slap in deročo reko.

Izliv Savice v jezero

Na vrhu Pršivca

Planina Viševnik

Črno jezero

Prek Suhe struge Govica

Ob nabrežju srečamo še ostanke nekdanje ribogojnice. Pravzaprav nič drugega kot precej grde ostanke nekdanjih betonskih korit. Od tu je do izhodišča v Stari Fužini ali pa cerkvice svetega Janeza le še nekaj minut. Kar naenkrat stopimo do številnih kopalcev ob jezeru in celodnevno potepanje je počasi pri koncu.