Po vaseh in gradovih Štajerske

Dobrih deset kilometrov vzhodno od Velenja se pod Paškim Kozjakom skriva gričevnat svet, posejan s samotnimi kmetijami, vasmi, travniki in polji. Tokrat se sprehodimo po vrhovih nad zdraviliščem Dobrna v istoimenskem naselju. To prav kmalu ostane za nami, ko se sprehodimo ob istoimenskem potoku. Po nekaj kilometrih poti se na levo odcepi cesta proti naselju Miklavž. Kopica hiš se stiska ob srednjeveški cerkvi, posvečeni prav temu svetniku. Njeno preddverje nam ponuja prelep razgled po kulturni krajini daleč naokoli.

Globoko spodaj je naselje Dobrna, vse naokoli pa še kopica vasi in zaselkov. Nad Dobrno in Miklavžem se dvigata dobrih petsto metrov visoka vrhova Gradišče in Vinski vrh. Nanju vodi več poti. Oba sta čez in čez prekrita z gozdom. Za trenutek se nam zazdi, da je na vrhu Vinskega vrha razgledni stolp, a se izkaže, da gre za anteno mobilne telefonije. Do razgledov tako pridemo le tu in tam, ko se odprejo iz gozda.

Štajerska ima bogato zgodovino gradov. Kamor koli se ozreš, prej ali slej oko obstane na kakšni starodavni zgradbi. Iz vasi Miklavž se odpre pogled na drugo stran doline potoka, kjer opazimo ruševine Kačjega gradu in novodobne Neuhaus pod njim. Iz Miklavža se lahko sprehodimo do graščine Majpigel. Pogled nanjo je čisto presenečenje. Nekaj sto metrov od roba vasi Vine za manjšem griču stoji masivna zgradba. Ima obliko štirikotnika, na vsakem vogalu dvorca pa je dodan še štirioglati stolp. Enonadstropna zgradba skupaj s pripadajočimi zgradbami naredi prav prijeten vtis podeželskega dvorca. Zgrajen je bil v 18. stoletju in je bil prvotno v lasti celjskih minoritov. V 20. stoletju je bil dvorec v lasti slikarke Elde Piščanec, ki je v njem živela do svoje smrti leta 1967. Dvorec je danes lepo vzdrževan, svoj novi namen pa še išče.

Dobrna in njena okolica nam ponujata marsikaj. To ni le zdravilišče ob robu kraja. Nad Dobrno je speljanih vrsta pohodnih poti, ki nas po travnikih, skozi gozdove in mimo polj popeljejo do samotnih vasi in stoletja starih gradov.