Potep po slovenskem podeželju (FOTO)

Tik pod Škofjo Loko v Puštalu s sotočjem Selške in Poljanske Sore nastane enotna reka Sora. Le nekaj sto metrov proč priteče po dolini Hrastnice istoimenski potok in se prav tako izlije v Soro. Sprehod po dolini in grebenu nad njo nas popelje na prelepo slovensko podeželje, kjer obiščemo srednjeveški cerkvici sv. Andreja in Ožbolta.

Sprehodimo se mimo starodavne Nacetove domačije in izberemo eno od dveh možnosti. Prva je, da že ob koncu naselja prečkamo potok in se povzpnemo na greben nad dolino, druga pa, da se sprehodimo ali zapeljemo s kolesom po dolini do novega naselja, ki leži ob razcepu za Sveto Barbaro pod Osolnikom in še enim razcepom za naselje Sveti Andrej.

Pogled proti Osolniku

Desna opcija nas popelje po asfaltni cesti strmo v klanec. Vmes je nekaj odcepov, ki nam omogočijo, da si ovinkasto pot nekoliko skrajšamo. V obeh primerih po uri hoda dosežemo greben. Doslej gost gozd izgine in stopimo na travnike, ki obdajajo srednjeveško cerkvico in naselje okoli nje.

Da vzpon ne bi bil prezahteven, se lahko okrepčamo v gostišču Rupar, ki že od nekdaj slovi po dobri hrani. Z njegovega dvorišča se odpre lep razgled na dolino globoko spodaj in Polhograjsko hribovje na drugi strani.

Cerkev sv. Andreja je stara šest stoletij.

Pravi zaklad

Iz preddverja šest stoletij stare cerkvice po markirani poti vzpon nadaljujemo proti jugozahodu proti Ožboltu. Pot po grebenu traja še dobro uro, vmes se sprehodimo mimo nekaj samotnih kmetij. Potem se svet odpre in čaka nas še zadnji vzpon do 839 metrov visokega vrha, na katerem nas pričaka še ena srednjeveška cerkvica sv. Ožbolta. Tu je razgled še lepši, saj cerkvica leži dvesto metrov višje kot predhodna. Iz njenega preddverja se odpre lep razgled na Škofjeloško hribovje in Kamniško-Savinjske Alpe na drugi strani Sorškega polja.

Prezbiterij je v prvi polovici 16. stoletja poslikal Jernej iz Loke.

Pravi zaklad pa se skriva v cerkvici. Prezbiterij je v prvi polovici 16. stoletja poslikal Jernej iz Loke, slikar, ki je v treh desetletjih svojega delovanja poslikal vrsto cerkva na Gorenjskem in Primorskem. Cerkev sv. Ožbolta ima danes baročni videz, le prezbiterij je obdržal gotsko zvezdasto podobo.