Poznate to priljubljeno izletniško točko nad Celjsko kotlino? (FOTO)

Celje je v zadnjem stoletju zelo zraslo in Vojnik je v marsičem postal njegovo satelitsko naselje. Enako velja za Dramlje, od koder vodi še ena pot na Sveti Tomaž. Štiristo štiriinštirideset metrov visoka vzpetina nad Celjsko kotlino je priljubljena izletniška točka tako rekoč za vse prebivalce širše okolice. Na njenem vrhu in ob poti vedno koga srečamo.

Najbolj priljubljena pot je iz Vojnika, na vrh lahko pridemo na dva načina: po direktni strmi poti, ki nam vzame dobre pol ure hoda, ter po poti po cesti ob hudourniškem potoku. Ta nas popelje mimo posameznih kmetij po ovinkih na vrh. V obeh primerih premagamo slabih dvesto višinskih metrov. Ob hudourniškem potoku si lahko ogledamo, kako so nižje ležeče naselje zaščitili pred poplavami. Potoček v strugi je v običajnih okoliščinah čisto pohleven, ob dolgotrajnih deževjih pa zna prerasti v neprijetno in nevarno pošast. Ob njem je zgrajenih več zadrževalnikov. Ti imajo ob dnu odprtino, ki omogoča običajne odtoke, ko pa ti postanejo preveliki, za jezovi nastanejo vodne akumulacije. Ko so te zapolnjene, se vode pretočijo prek vrhov jezov. Vse to v upanju, da se kratkotrajni ekstremi vodnih količin toliko zadrže in razporede, da ne povzroče škode nizvodno.

Pogled po Štajerski

Sončni zahod

Cerkvica z dolgo zgodovino

Tik pod Svetim Tomažem stoji planinski dom. Vrh je poraščen z gozdom, a se s preddverja planinske koče odpre lep razgled daleč naokoli. Vrh je od planinske koče oddaljen le še nekaj minut. Na vrhu se svet poravna v manjšo uravnavo. Tamkajšnja cerkvica ima dolgo zgodovino: v 12. stoletju je na tem mestu stal srednjeveški grad, ki je že davno izginil v pozabo. Iz njegovih ostankov so najprej postavili kapelo, potem pa je ta čez stoletja zrasla v današnjo cerkev, ki pa niti zdaj ni kaj posebej velika.

Cerkvica se z ravnine vidi že od daleč, ko smo na njenem dvorišču, pa ne. Pred njo stoji orjaški, šest stoletij star gaber, ki zakriva razgled. Na vrhu nas pričakajo vpisna knjižica, nekaj klopc in zavedanje, da smo lepo izkoristili prosto popoldne. Ostane le še vrnitev na izhodišče. Najbolje po drugi poti, da naredimo lep krog po srcu Štajerske.