Pod Mostom na Soči se reka Soča spremeni. Nič več smaragdna lepotica vstopi v serijo sotesk, ki se druga za drugo ponavljajo vse do Nove Gorice, ko se reka steče na ravnino, ki sega vse do morja. Zahodno od rečnega toka se dvigajo Goriška brda, gričevnat in hribovit svet med reko in ravnino okoli Čedada ob reki Nadiži. Najvišji vrh tega območja je 812 metrov visoka Korada. Izhodišče za vzpon na to razgledno goro je naselje Plave. Sprehodimo se skozi vas do cerkvice svetega Janeza Krstnika in sledimo markirani poti, ki vodi v pobočje. Kolovoz je nekaj časa še tlakovan, nato pa preide v čisto običajno planinsko pot. Kar lep čas se vzpenjamo po vzhodnih pobočjih Korade in gremo mimogrede še skozi dva manjša zaselka. Nekje vmes prečkamo še lokalno cesto in se povzpnemo na vzhodni greben. Tu nas smerokazi usmerijo na levo in po dveh urah in pol vzpona smo na vrhu, ki je del Kanalskega kolovrata.
812 metrov je visoka Korada.
Vrh je pravzaprav manjša planota, na kateri se izmenjujejo gozd, posamezna drevesa in travniki. Najprej naš pogled pritegne cerkvica svete Genderce. Nenavadno ime izhaja iz nemške svetnice Geltrude, ki na Primorskem postane Genderca, drugače pa jo poznamo tudi kot Jerco. Zgodovina cerkvice je prav zanimiva. Zgrajena je bila v začetku 16. stoletja in takšna, kot je bila, ostala do časov prve svetovne vojne. Po padcu Sabotina v letu 1916 se je cerkev znašla na frontni črti. V celoti je bila uničena in na izpostavljeni Koradi je zrasla kopica vojaških utrdb. Te po vojni niso služile več ničemur. Njihov material so uporabili za gradnjo obnovljene cerkvice z zvonikom na preslico. Pred cerkvijo je nekaj klopc in z njih se odpre prelep razgled na dolino Soče globoko spodaj, pa na Sveto goro, Škabrijel in Sabotin. Za temi vrhovi se skriva Gorica, pa Kras in nekje daleč na jugu tudi morje.
Nenavadno ime cerkvice izhaja iz nemške svetnice Geltrude, ki na Primorskem postane Genderca, poznamo jo tudi kot Jerco.
Sam vrh Korade je nekaj minut hoje proč in ga označuje kamnit obelisk in nekaj metrov proč pomembna geodetska točka 0-tega reda. Kot se spodobi za razgleden vrh, na njem stoji planinska koča Zavetišče na Koradi, še kako minuto proč in med drevjem. Smo praktično na državni meji z Italijo in razgled proti severu je pogled na Rezijo. To je gričevnat in hribovit svet pod Matajurjem. Tu smo od nekdaj živeli pomešani Slovenci, Furlani in Italijani. Še bolj zanimiv je pogled proti Zahodu: februarja in marca so na Koradi že prvi zametki pomladi, v Julijskih Alpah pa je še čisto prava zima in od Karnijskih Alp, Kaninskega pogorja, Krna, Tolminsko-Bohinjskih gora, vse tja do Soriških planin in Porezna se vleče neprekinjen zid s snegom pokritih gora. Vzpon na Korado je sprehod po malo znanih krajih zahodne Slovenije. Navduši nas s starodavnimi zaselki, starodavnimi cerkvicami in razgledi, ki jih običajno nismo vajeni.
Pri cerkvi v Plavah se začne vzpon. FOTO: Janez Mihovec
Najprej naš pogled pritegne cerkvica svete Genderce. FOTO: Janez Mihovec
Pogled proti Krnu in Julijskim Alpam FOTO: Janez Mihovec
Geometrska točka FOTO: Janez Mihovec
Koča na Koradi FOTO: Janez Mihovec
Na vrhu Korade FOTO: Janez Mihovec
Pot nas pelje tudi po tlakovanem kolovozu. FOTO: Janez Mihovec
Mimo zaselkov na pobočju Goriških brd nas pelje pot. FOTO: Janez Mihovec
