Priljubljen razgledni vrh nad Škofjo Loko: Lubnik skriva jame, gradove in čudovite razglede (FOTO)

Kjer koli že smo v Sloveniji, hribi niso prav daleč. Vsako naselje ima t. i. hišno goro. To velja tudi za Škofjo Loko. Nad srednjeveškim mestom se dviga mogočna kopa 1025 metrov visokega hriba, ki je cilj številnih obiskovalcev Škofje Loke in okolice.

Na vrh vodi več poti, najbolj oblegani pa sta iz mesta in iz vasice Gabrovo, ki leži na pol poti do vrha. Obe se združita na polovici vzpona in tako lahko izbiramo našo pot glede na naše zmožnosti. Daljša in nekoliko zahtevnejša je iz Škofje Loke. Z mestnega placa se povzpnemo strmo v hrib in nadaljujemo mimo gradu. Mogočna zgradba ima na bližnjem gričku starejšega prednika. To je grad Krancelj, od katerega so se ohranili le temelji. Po nekaj minutah hoje se dvignemo do kraške planjave, kjer stoji kmetija Grebenar. Od tu se nam odpre pogled na še ene ostanke srednjeveške Škofje Loke. Sredi gozdov na grebenu pod Lubnikom stoje ostanki gradu Wildenlack.

Nad srednjeveškim mestom se dviga mogočna kopa.

Na poti

Na drugi strani travnika pot spet vodi v gozd in nas popelje do ovinka; pridemo do ceste, ki pelje proti Gabrovemu. Pot lahko nadaljujemo po cesti, lahko pa sledimo markirani poti, ki nas pripelje do vasi že visoko na pobočjih Lubnika. V vasi stoji velika žaga, že pravi industrijski obrat. Pot se strmo dvigne in začnemo gristi kolena. V Škofji Loki ne piše zastonj, da je do vrha dobri dve uri. A nekako gre, ves čas po gozdu in blagodejni senci, ki nekoliko ohladi pregreto ozračje vročega poletja.

Razgled na posameznih jasah je prava paša za oči. To je pogled na slovensko kulturno krajino, kjer se širni gozdovi menjavajo s samotnimi kmetijami, cerkvicami po vrhovih in vaseh v obeh dolinah reke Sore.

Na vrhu je planinski dom.

Na višini 900 metrov se levo odcepi pot, ki nas pripelje do Kevdrca in Lubniške jame. Obe jami sta znani od nekdaj, saj sta bili bivališči že kamenodobnemu človeku. Do vrha ni več daleč. Planinski dom se nam tam pokaže kot presenečenje. Lubnik je namreč do vrha poraščen z gozdom in tako planinski dom vidimo šele iz neposredne bližine.

Na vrhu vas čaka čudovit razgled

Vrh Lubnika je med pohodniki zelo priljubljen, leta 1954 so zato tam zgradili planinski dom. Odprt je vse dni v tednu in v njem se da lepo najesti. Še lepše pa je, da se razgledamo naokoli. Vetrna roža nam pokaže znamenitosti in vrhove v okolici. Domač razgled je po Selški in Poljanski dolini. Na drugo stran, proti vzhodu, gledamo prek Ljubljanske kotline na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Še danes se na poljih globoko pod nami lepo vidi, da je bila ravnina naseljena načrtno z naseljenci iz današnje južne Nemčije. Naselja si sledijo v ravni črti v smeri proti Kranju.

Pogled na Sorško polje

Pogled po hribovju

Od kmetij v ravnino pa vsa polja še po tisočletju tečejo v isti smeri, in sicer proti vzhodu. Točno tako kot takrat, ko so jih pred stoletji dodelili naseljencem v uporabo. Ostane nam še, da se pocrkljamo na klopcah pred planinskim domom, uživamo v razgledu in kuhinji prijaznih oskrbnikov.