Predlog za izlet! Razgledni vrh nad Jezerskim (FOTO)

Pred tisočletjem je bilo na Jezerskem precej veliko jezero. Praktično celotna kotlina pod Pristavškim Storžičem je bila ojezerjena. Na meje nekdanjega jezera spominjajo starodavne kmetije ob robu današnje kotline na njegovih nekdanjih brežinah. S človeško pomočjo je odteklo že v 14. stoletju. V današnji vasi je bil izkopan usek, po katerem je voda odtekla v dolino Kokre. Na dnu nekdanjega jezera so bila nekdaj polja, danes pa travniki. Nad njimi se dviga zanimiva gora na meji z Avstrijo.

Začnemo na mejnem prehodu.

Razgledna lovska preža FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Zapeljemo se do nekdanjega mejnega prehoda in se usmerimo na gorsko cesto pod prepadnimi stenami Pristovškega Storžiča. Po cesti se usmerimo v klanec, ki nas popelje do manjše planine, kjer stoji lovska koča. Tu se pot razcepi. Na levo pelje strma in zahtevna steza, ki jo je pozimi bolje ignorirati in nadaljevati naprej po gozdni cesti. Od tu naprej pot poteka mimo nekaj križišč, ki pa so dobro označena. Z desne strani se nam priključi markirana pot iz vasi Bela in nas popelje skozi gozd do planine, na kateri se nam z desne priključi še pot iz vasi Korte. Na tem mestu je vrh Pristavškega Storžiča že jasno viden. Povzpnemo se po strmi poti in po dveh urah smo na vrhu 1759 metrov visoke gore, ki sega tik nad gozdno mejo. Na njej nas pričakata precej visok kovinski križ in napis koroških nacionalistov, po katerem naj bi bila v času železne zavese na slovenski strani nekakšna cona somraka.

Na vrhu nas pričaka precej visok kovinski križ.

Pristovški Storžič tako rekoč na državni meji je gora z izredno lepim razgledom. Globoko spodaj vidimo nekdanjo Jezersko kotlino. Z vrha se lepo vidi tudi Planšarsko jezero. To z nekdanjim jezerom nima povezave. Gre za umetno jezerce, ki je bilo zajezeno v prejšnjem stoletju.

Pristovški Storžič prek Ankove kmetije

Nad kotlino se naravnost v nebo dvigajo osrednje Kamniško-Savinjske Alpe z Grintovcem in Kočno na čelu. Pravzaprav gre za kopico gora, ki se na vzhod nadaljujejo s Karavankami vse do Pece že precej daleč na obzorju. Na severnih pobočjih si lahko ogledamo Obirsko z goro Obir. Nekdaj je bilo to v celoti slovensko narodno ozemlje, danes pa v teh krajih slovenščina polagoma izginja. Opazimo lahko še dve markantni gori. Na jugu se dviga piramida Storžiča, na zahodu pa mogočen, 12 kilometrov dolg greben Košute.

Na izhodišče se lahko vrnemo po krožni poti, ki nam goro približa v še bolj pristni podobi.