

Sveti Tomaž

Sv. Tomaž iz doline FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Pogled proti Staremu vrhu

Praprotno je vas na okljuku reke.

Proti Ratitovcu in Jelovici





Pomladanski dnevi so kot nalašč za pohajkovanje po Škofjeloškem hribovju. Na poti srečamo marsikaj. Dolini obeh Sor, podeželske vasi, samotne kmetije, starodavne cerkvice po grebenih in vrhovih. Slovensko podeželje v svoji najlepši podobi.

Eno takšnih pohajkovanj je vzpon na Sveti Tomaž nad Selško dolino. Zapeljemo se mimo srednjeveškega centra Škofje Loke in nato naprej mimo Podlubnika do mostu čez Selško Soro. Nekaj deset metrov od improviziranega parkirišča z glavne ceste zavije levo cesta v Praprotno. To je vas na okljuku reke, ki gorvodno stopi v ozko dolino, ki pa se prav kmalu spet razpre. Sprehodimo se skozi vas in nato po ovinkasti cesti po pobočju. Poplave pred tremi leti so jo hudo zdelale, a zdaj je že skoraj v obnovljenem stanju.

Po uri hoda pridemo do zaselka Sveti Tomaž tik pod grebenom, ki se od Lubnika vleče proti severovzhodu in globoko spodaj prisili Soro, da naredi precejšen ovinek. Zaselek tvori le nekaj hiš, cerkev pa je dobrih sto metrov zunaj zaselka na razglednem gričku. Prvotno je bila zgrajena v 16. stoletju, njena zgodovina je zgodovina prebivalcev Škofjeloškega hribovja. Skozi stoletja so cerkev povečali, jo poslikali z danes že skorajda izginulimi freskami, predelali v baročno cerkev in jo porušili v moriji druge svetovne vojne. Danes na pogled srednjeveška cerkev je konec vojne pričakala v ruševinah. Potrebna je bila temeljita obnova, da so jo spravili v predhodno stanje in spet tvori prepoznavno slovensko veduto. Okrog in okrog cerkvice so širni travniki, pred nami se odpre širen razgled po Škofjeloškem hribovju, prek smučišča Stari vrh do Dražgoš in planote Jelovice nad vasjo na njenih južnih pobočjih.

Okrog in okrog cerkvice so širni travniki.
Ni lepšega kot pocrkljati se na spomladanskem soncu na eni od klopic ob cerkvici. A vsega lepega je enkrat konec in treba se je odpraviti nazaj na izhodišče. Lahko gremo po poti pristopa, lahko pa tudi po kolovozu, ki po pobočju navzdol vodi po severni strani Svetega Tomaža. Kakor koli, pripelje nas nazaj v dolino po razglednih poteh Škofjeloškega hribovja. Za nami pa je lep izlet na slovensko podeželje v njegovi najlepši podobi.
