Razstava, ki pripoveduje zgodbo Aljaževega stolpa

Razstava na interaktiven in večplasten način pripoveduje zgodbo stolpa; od zgodovinskega orisa, njegovega pomena v slovenski zavesti do vprašanja, ali je stolp simbol ali trofeja. Namenjena je premisleku o njegovem položaju v sodobni družbi.

Razstava raziskuje zgodovinski, kulturni in simbolni pomen Aljaževega stolpa ter njegove preobrazbe skozi čas: od narodnoobrambne geste duhovnika in kulturnega delavca Jakoba Aljaža do sodobnega simbola narodne identitete. Leta 1895 je Aljaž vrh kupil za vsega en goldinar in nanj postavil stolp.

Ne kot verski simbol, ampak kot narodnostno znamenje, ki naj bi Slovencem »oznanjalo, da je Triglav naš«. »Vere in planinstva nisem mešal več, kot je potrebno,« je takrat dejal.

180 let od rojstva Jakoba Aljaža

Razstava ponuja vpogled v načine, kako so posamezniki in skupnosti čez desetletja doživljali Triglav in njegov stolp. Z bogatim gradivom, predmetnimi zgodbami in številnimi anekdotami obiskovalca spodbuja k razmisleku, ali Aljažev stolp še vedno doživljamo kot simbol skupnosti ali kot osebno trofejo. Letos prav tako mineva 180 let od rojstva Jakoba Aljaža.

»Razstava govori o kulturni dediščini ne le Kranjskogorčanov, ampak vseh Slovencev. Aljažev stolp ni samo materialni spomenik, temveč tudi simbolni, saj predvsem zaradi zgodb, ki so nastajale ob njegovi postavitvi pred 130 leti in ki nastajajo še dandanes, prerašča svojo materialnost,« je ob postavitvi razstave dejal direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik.

Dodal je še: »Naloga našega muzeja je, ne samo da skrbimo za kulturno dediščino in jo ohranjamo, ampak da svoje eksponate predstavljamo tudi v duhu časa, v katerem živimo, in dajemo dobro popotnico svojim zanamcem.«

FOTO: arhiv Slovenskega planinskega muzeja

Avtorica razstave Natalija Štular si je postavitev zamislila kot dialog med preteklostjo in sodobnostjo. Na odprtju je pojasnila, da razstava prikazuje zgodovino Aljaževega stolpa in njegovo vlogo, od zgodovinskega pomena do tega, da je postal simbol Slovencev.

Obiskovalca najprej vodi skozi zgodovinski pregled, nato pa zastavlja vprašanje, kakšen pomen ima stolp v zavesti Slovencev danes. K pripravi razstave so povabili tudi širšo javnost, več posameznikov je prispevalo svoje zgodbe, povezane z obiskom stolpa.

Stolp, zavetišče in simbol

»Vsak si vzame vrh Triglava in Aljažev stolp kot neki dosežek, malo ljudi pa se sprašuje o njegovem pomenu,« je še poudaril Pogačnik. Po njegovem mnenju se z množičnimi akcijami vrh Triglava in z njim tudi Aljažev stolp pogosto zlorabljata za reklamne namene, kar zmanjšuje njegov simbolni pomen kot element državotvornosti in simbola vseh Slovencev.

Upa, da bodo obiskovalci na razstavi dobili pravo sporočilo o tem, kaj stolp pomeni in kakšna je bila vloga Jakoba Aljaža, ko je pred 130 leti postavil zavetišče, ki je preraslo v simbol.

Obiskovalci bodo lahko o različnih aktualnih vprašanjih povprašali kar samega Jakoba Aljaža, ki sta ga muzej in Enigmarium oživila s pomočjo umetne inteligence. Razstava je, kot je poudaril Pogačnik, zelo bogata in doživljajska. Ni stalna, v Mojstrani bo na ogled dve leti.

Narodni muzej Slovenije je Slovenskemu planinskemu muzeju za razstavo posodil kopijo Aljaževega stolpa, izdelano po natančnih merah originala župnika Jakoba Aljaža iz leta 1895. FOTO: Katja Žvan, Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice

V prihodnjem letu načrtujejo tudi katalog in dodatne vsebine. Med drugim bodo v vpisnih knjigah poskušali prešteti, kako se je obisk Aljaževega stolpa gibal skozi leta. Odgovorili bodo tudi na različna vprašanja, denimo, ali je na vrhu Triglava originalni stolp ali kopija ter v kateri občini sploh stoji.

Muzej bo še naprej zbiral zgodbe obiskovalcev, ki bodo nato objavljene na njegovi spletni strani. Na razstavi je že predstavljenih 72 zgodb, ki so jih prejeli doslej.