Večina nas ob omembi Palmanove najprej pomisli na modno nakupovalno vas, kjer prodajajo velika modna imena po ugodnejših cenah. Malokdo pa pomisli na renesančno mesto, po katerem je ta trgovski center dobil ime. Palmanova leži približno na pol poti med Trstom in Vidmom v ravninskem delu Furlanije - Julijske krajine. Z avtomobilom se iz Ljubljane mimo Nove Gorice vozimo skoraj dve uri, kar je tudi najhitrejša pot do Palmanove.

Avtomobil smo tokrat parkirali na velikem parkirišču na ulici Via Scamozzi, le nekaj minut hoje od mestnega središča. Parkirišče je prostorno in v času našega obiska parkirnine niso pobirali, kar je prijetna izjema v primerjavi s številnimi turističnimi mesti v severni Italiji.

Palmanovo na zemljevidu takoj prepoznamo, saj ima obliko devetkrake zvezde, ki jo sestavljajo bastioni, obrambni nasipi in jarki. Ta geometrijska popolnost ni naključje, temveč rezultat ambicioznega projekta Beneške republike, ki je konec 16. stoletja želela na svoji vzhodni meji zgraditi mogočno utrdbo.

Veliki trg v Palmanovi FOTO: Massimo Crivellari

Obrambna funkcija

Da bi bolje spoznali mestece, ki so ga začeli graditi 7. oktobra 1593, na dan svete Justine, kot utrdbo za obrambo pred Turki, smo se pred turističnim uradom na glavnem trgu srečali s turističnim vodnikom Marcom Dorigom.

Mladi zamejski Slovenec nam uvodoma razloži, da je urbanistični načrt Palme – kot mestu še danes pravijo Furlani – izjemno jasen. Z osrednjega trga vodi šest glavnih ulic, ki mesto razdelijo na enake sektorje. Takšna razporeditev ni bila le estetska, temveč tudi vojaško zelo praktična, saj je omogočala hiter dostop do obzidja in posameznih bastionov.

»V mesto še danes pridemo skozi troja vrata: Videmska (Porta Udine), Oglejska (Porta Aquileia) in Čedadska (Porta Cividale),« pove Marco. Po teh vratih so dobile ime tudi mestne četrti, ki jim tukaj pravijo borgo.

Gradnja utrdbe je trajala več desetletij, obrambni sistem pa so še večkrat dopolnjevali z novimi nasipi, jarki in zunanjimi utrdbami.

Videmska vrata v Palmanovo (it. Porta Udine) FOTO: Massimo Crivellari

Mesto brez prebivalcev

Čeprav je bila Palmanova – dodatek »nova« je dobila šele v Napoleonovih časih – zasnovana kot idealno mesto, so se Benečani kmalu po njeni ustanovitvi znašli pred nepričakovano težavo. V njej namreč ni želel živeti skoraj nihče. Stroga vojaška organizacija in precej izolirana lega nista bili najbolj privlačni za trgovce ali obrtnike.

Beneška oblast je zato prebivalce v mesto mamila z različnimi ugodnostmi: ponujala je brezplačna zemljišča, davčne olajšave in celo pomilostitev zapornikov, ki so bili pripravljeni začeti novo življenje v novem mestu. Kljub temu je Palmanova še dolgo ostala predvsem vojaška utrdba, katere življenje je bilo tesno povezano z vojsko in obrambo.

Napoleon, Habsburžani in nova utrdba

Po padcu Beneške republike leta 1797 jo je zasedla Napoleonova vojska, ki je utrdbe dodatno okrepila in jih prilagodila sodobnejšim vojaškim taktikam (in večjemu dometu topov). Francoski inženirji so zgradili še zunanji, tretji obrambni pas, s katerim je postala ena najmočnejših vojaških postojank v severni Italiji.

Ko je po Napoleonovem porazu mesto pripadlo habsburški monarhiji, je postalo v 19. stoletju pomemben člen obrambne verige na meji med Avstrijo in Italijo.

Po prvi svetovni vojni je Palmanova prešla pod Italijo. Kot izvemo od Marca, sta srečno naključje in diplomatski lokalni duhovnik pripomogla, da so ji nemški okupatorji med drugo svetovno vojno prizanesli in je niso porušili, kot so storili s številnimi mesti ob svojem umiku.

Zaradi svoje edinstvene zasnove je danes vključena na Unescov seznam svetovne dediščine kot eden najbolje ohranjenih in najlepših primerov renesančne vojaške arhitekture.

Veliki trg v Palmanovi FOTO: Massimo Crivellari

Veliki trg kot srce popolne geometrije

Središče Palmanove je Veliki trg (Piazza Grande), šesterokotno oblikovan prostor, ki je pravo urbanistično srce mesta. Trg deluje presenetljivo prostorno, saj se iz njega kot sončni žarki raztezajo ravne ulice.

Na sredini stoji kamnit spomenik z visokim drogom in zastavo. Kot pove naš vodnik, mu domačini pravijo Mario.

Trg obkrožajo kipi prvih mož Palmanove – političnih in vojaških vodij mesta, poimenovanih provveditori generali. Zanimivo je, da večina kipov ne nosi imen, zato pravzaprav ne vemo, koga predstavljajo. Izjema je le eden izmed njih, saj je ob kipu upodobljen tudi del družinskega grba, po katerem je mogoče sklepati, komu je bil posvečen.

Mestna stolnica

Na trgu stoji tudi doževa katedrala (Duomo Dogale) z začetka 17. stoletja, posvečena Najsvetejšemu odrešeniku. Njena arhitektura razkriva zanimivo posebnost: zvonik je skoraj enako visok kot sama cerkev. Razlog je povsem praktičen. V mestu je veljalo pravilo, da nobena stavba ne sme biti višja od mestnega obzidja, saj bi lahko previsoko zgradbo sovražnik uporabljal kot orientacijsko točko.

Notranjost katedrale skriva bogato okrašene oltarje, slike beneških mojstrov in številne spomine na vojaško zgodovino mesta.

Ob trgu se zvrstijo tudi nekdanje vojaške palače in mestna loža. Danes so v njih občinski prostori, trgovine, kavarne in restavracije. V lepem vremenu je prijetno posedeti na terasi katere izmed kavarn in opazovati živahen vsakdanji ritem majhnega furlanskega mesta.

Sprehod po bastionih FOTO: Blaž Kondža

Sprehod po bastionih

Po ogledu mestnega jedra nas Marco povabi še na sprehod po obzidju. Na utrdbe se povzpnemo v bližini Videmskih vrat (Porta Udine), kjer se začne ena od poti po zelenih nasipih. Najprej pa poleg mestnih vrat zagledamo beneški akvadukt, po katerem je v utrjeno mesto tekla voda. Akvadukt so v preteklosti večkrat obnovili.

Ko hodimo po širokem zemeljskem bastionu, Marco razlaga, da je bila Palmanova zasnovana kot skoraj neosvojljiva trdnjava. Bastioni so bili zgrajeni tako, da so branilci lahko nadzorovali vsak dostop do mesta, vodni jarki pa so dodatno oteževali napad.

Ko se po obzidju bližamo Čedadskim vratom (Porta Cividale), se z njega lepo vidi značilna zvezdasta oblika utrdbe, ki jo sestavljajo bastioni in ravni odseki obzidja. Danes so ti nekdanji obrambni sistemi prijetno urejeni kot zelene sprehajalne poti. Po njih se sprehajajo domačini, tekači in kolesarji, zato utrdbe živijo povsem drugačno življenje kot nekoč.

Mirno mestece z bogato zgodovino

Čeprav je Palmanova nastala kot vojaška utrdba, je danes predvsem mirno in prijetno mestece. V ozkih ulicah so majhne trgovine, tradicionalne gostilne in lokalne kavarne, kjer lahko obiskovalci začutijo sproščeni življenjski slog Furlanije.

Mesto je tudi dobra izhodiščna točka za raziskovanje širše regije. V bližini so Oglej, Gradež, Videm in Čedad, prav tako se lahko od tod odpravimo proti Jadranskemu morju.

Ko proti večeru zapuščamo mesto skozi ena od njegovih monumentalnih vrat, se še enkrat ozremo proti bastionom in popolni geometriji renesančne utrdbe. Palmanova je nastala kot vojaški projekt, kot renesančne sanje o popolnem mestu, in prav ta nenavadna zgodba ji še danes daje poseben čar.

Utrinek z razstave Impresionisti v Vidmu FOTO: Blaž Kondža

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Prvomajske počitnice.