Slikovita ruševina na strmi vzpetini

Na poti med Medvodami in Vodicami je treba prečkati reko Savo. Danes je tam modern most, včasih pa je bilo treba reko prečkati z brodom. Na drugi strani reke je pri Smledniku manjša vzpetina. Z nje je bilo mogoče nadzorovati prometnico in na vzpetini je že v zgodnjem srednjem veku zrasel Stari grad Smlednik.

Stoletja so roparski vitezi z njega obvladovali prometnico, potem pa je minila tako turška nevarnost kot tudi vedno prisotno brezvladje. Kamniti grad na strmi vzpetini je postal nepotreben in je bil v 18. stoletju opuščen, danes je slikovita ruševina. Do njega vodi vrsta poti, tista najbolj običajna pa je po slikoviti Kalvariji iz Smlednika. Do vrha potrebujemo morda dvajset minut sprehoda. Poleg ruševin nas pričakata gostinski lokal in otroško igrišče. Tako se za vsakogar nekaj najde. S preddverja gradu je prelep razgled, saj grad stoji na edini vzpetini daleč naokoli. Globoko spodaj lahko vidimo tudi vasico Hraše, na njenem obrobju pa slikovita Hraška jezera, ki so umetnega nastanka. Poleg njih je nekdaj stalo živinorejsko posestvo, živali so odvajale veliko iztrebkov, ki so se stekali v umetno narejene zadrževalnike. Posestvo je že davno propadlo, zadrževalniki pa so ulovili naravno ravnovesje in se spremenili v tri precej velika jezera in mokrišča. Pred leti so na robu največjega zgradili leseno opazovalnico in iz nje si lahko ogledamo številne ptičje vrste, ki živijo na tem zanimivem vodnem očesu, vsem obraslem s trstičjem.

Pogled na gore

Kalvarija

Od jezer se lahko sprehodimo še do bližnje vasice Valburga. Ko Stari grad Smlednik ni bil več zanimiv, so nekdanji lastniki na ravnini zgradili novo graščino, dvorec v renesančnem slogu. Sedanjo podobo je dobil v 18. stoletju, ko je bil v lasti barona Franca Smledniškega. V viteški dvorani in kapeli so znamenite baročne freske nemškega slikarja Eustachiusa Gabriela. Na freskah v viteški dvorani so upodobljene štiri skupine antičnih bogov, ki predstavljajo letne čase.

Baron Franc Smledniški je bil žrtev lastne podjetnosti. Graščino je zastavil čisto preveč na široko. Za gradnjo se je moral zadolžiti, dolga pa v nadaljevanju ni bil več sposoben vrniti. Leta 1795 je moral graščino prodati, kupila jo je plemiška družina Lazarinijev, ki je prihajala iz Italije. Njihova last je bila do konca druge svetovne vojne, ko so jo nove oblasti nacionalizirale. Graščina je bila nato več desetletij dom problematičnih mladostnikov. Petdeset let pozneje jo je družina po dolgih prizadevanjih ponovno pridobila v svojo last. Desetletja slabe skrbi za prelepo zgradbo in nevzdrževanje so pustile precejšne posledice in eden najlepših slovenskih dvorcev čaka na boljše čase.

Sprehod po Smledniku in njegovi okolici nas popelje v čase srednjega veka, po starodavni vasi na njegovem vznožju in do slikovitih jezerc, ki so postali zatočišče številnih vodnih živali.

Po zimskih gozdovih

Pogled na Smlednik

Iz opazovalnice si lahko ogledamo številne ptičje vrste, ki živijo ob tem zanimivem vodnem očesu.

Hraško jezero

Idila ob Hraškem jezeru

Dvorec Lazarini